Za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora in strategije za trajnostno in pametno mobilnost bo EU z nepovratnimi sredstvi podprla 134 projektov, ki bodo prispevali k vzpostavitvi trajnostnega, pametnega, okolju prijaznega in odpornega omrežja prometne infrastrukture. Projekti v skupni vrednosti dobrih sedem milijard evrov so bili izbrani na razpisu instrumenta za povezovanje Evrope (CEF – Connecting Europe Facility). Gre za program financiranja, ki podpira evropsko prometno infrastrukturo.
Kot je navedeno na spletnih straneh EU, bodo projekti omogočili gradnjo ali nadgradnjo prometne infrastrukture, kar bo pripomoglo k izboljšanju železniških povezav, celinskih plovnih poti, cest in pomorskih poti na krajših razdaljah. Nekateri projekti bodo povezani tudi s celinskimi ali pomorskimi pristanišči, letališči in multimodalnimi terminali. EU bo podprla tudi projekte za razvoj solidarnostnih pasov v Ukrajini in Moldaviji, prek katerih potekajo izvoz in uvoz blaga ter humanitarna pomoč v Ukrajino.
Od 134 projektov bo EU v Sloveniji finančno podprla štiri projekte. Največji, v katerega bo vloženih 42 milijonov evrov nepovratnih sredstev, bo nadgradnja železniške proge Ljubljana–Divača, ki predstavlja ozko grlo na železniški infrastrukturi v Sloveniji in obeh vseevropskih prometnih omrežjih (TEN-T), vključno z opremo za signalizacijo in varnostnimi napravami. Poglavitna korist izvedbe projekta bo večja zmogljivost in varnost železniškega prometa za potnike in tovor v Sloveniji ter omrežjih TEN-T. Drugi pridobljeni projekt, katerega vrednost je ocenjena na 13,7 milijona evrov, se nanaša na posodobitev zapornic na železniški progi med Brezovico in Divačo. Pri obeh projektih je kot koordinator navedeno infrastrukturno ministrstvo. V okviru tretjega projekta, vrednega 3,36 milijona evrov, bo transportno podjetje Fijavž iz Slovenskih Konjic zgradilo varna parkirišča za tovornjake. Zadnji projekt, ki ga bo EU financirala v Sloveniji, je pridobilo državno podjetje Slovenske železnice za izdelavo študije za novo ljubljansko avtobusno postajo kot del multimodalnega potniškega vozlišča v prestolnici.
Po številnih ocenah bi bila Slovenija na razpisu za nepovratna evropska sredstva v prometnem sektorju lahko učinkovitejša. Madžarski denimo je bilo skupaj odobrenih okoli 306 milijonov evrov, od tega 290 milijonov evrov za pripravljalna dela za nadgradnjo južnega železniškega obroča v Budimpešti. Temeljni cilj projekta je povečati zmogljivost in učinkovitost železniškega prometa za potnike in tovor v mestnem vozlišču Budimpešte, kar bo omogočalo prehod prometa s cest na železnice. Še vedno pa je bila Slovenija z odobrenimi sredstvi v skupni višini 60,4 milijona evrov bistveno učinkovitejša od Hrvaške. Slednji je uspelo pridobiti približno 42 milijonov evrov za tri projekte: izboljšanje zaščitne ograje na delu avtoceste, popravilo valobrana v puljski luki in pripravo elaborata za električno napajanje ladij v reškem pristanišču.
Od financiranja železniških prog ...
Odobrene naložbe državam članicam EU bodo med drugim usmerjene v gradnjo oziroma nadgradnjo čezmejnih železniških povezav vzdolž osrednjega omrežja TEN-T, kot je financiranje dela projekta Rail Baltica, vključuje pa gradnjo železniške infrastrukture ter pridobivanje zemljišč v Estoniji, Latviji in Litvi. Za Rail Baltico je bilo odobrenih skoraj 742 milijonov evrov nepovratnih sredstev. S 700 milijoni evrov bo EU podprla gradnjo čezmejnega odseka nove železniške proge med Lyonom in Torinom. Skoraj 160 milijonov evrov evropskih sredstev je bilo odobrenih za dokončanje železniške proge skozi predor Fehmarnbelt, ki bo povezovala Nemčijo in Dansko.
V okviru dobrih sedem milijard evrov odobrenih sredstev bo nadgrajenih približno 20 pomorskih pristanišč v državah članicah EU. Ta bodo po izvedbi naložb lahko plovila oskrbovala z električno energijo z obale, tudi z energijo iz obnovljivih virov.
… do financiranja celinskih plovnih poti
Z naložbami v infrastrukturo celinskih plovnih poti se bosta povezali porečji Sene in Šelde, v naslednjem koraku pa še porečji Rena in Meuse. S tem bo vzpostavljeno 1100 kilometrov dolgo omrežje vodnih poti ter čezmejna povezava med Francijo in Belgijo. Za ta projekt je bilo odobrenih 300 milijonov evrov evropskih sredstev. Skoraj 200 milijonov evrov pa bo namenjenih za vzpostavitev plovnosti na Donavi med Romunijo in Bolgarijo 340 dni na leto. S ciljem še naprej spodbujati preusmeritev prevozov na evropsko omrežje rek in kanalov so predvidene tudi naložbe v celinska pristanišča v Avstriji, Nemčiji in na Nizozemskem. EU bo podprla tudi številne naložbe v cestnem in zračnem prometu.
Na aktualni javni razpis za nepovratna sredstva je bilo prijavljenih 408 projektov v skupni vrednosti 22,2 milijarde evrov. Brez zdajšnjih 7,1 milijarde evrov, kolikor jih je bilo odobrenih na zadnjem razpisu, je bilo v okviru instrumenta za povezovanje Evrope v prometnem sektorju od leta 2014 podprtih več kot 1500 projektov v skupni višini 37,5 milijarde evrov.
