Sredi koalicijskih pogajanj med unijo CDU/CSU in socialnimi demokrati (SPD) se je poleg dodatne krepitve proračuna za obrambne zadeve in obrambno industrijo razvnela še ena razprava. Gre za morebitno ponovno uveljavitev naborniškega sistema vojske, ki ga Nemčija leta 2011 uradno ni odpravila, temveč ga je zamrznila. Večina vojsk v Evropski uniji je profesionalnih, naborniški sistem pa poznajo zgolj na severu in vzhodu Evrope, kjer je tudi percepcija varnostnih groženj Rusije večja kot v srednji, zahodni in večjem delu južne Evrope.
V Nemčiji se je zdaj razvila burna razprava o tem, ali naj država spet aktivira naborništvo, ki ne poteka le na koalicijskih pogajanjih. V CDU/CSU so jasni: naborništvu se ne bo mogoče izogniti, še letos morajo prvi rekruti spet stopiti skozi vrata vojašnic. Poleg napetih varnostnih razmer je eden od temeljnih argumentov kronično pomanjkanje vojakov, ki jih je ta čas v Nemčiji okoli 182.000. Primanjkovalo naj bi jih kar 100.000, za povrh pa možnost ukrepanja v krizah spodjeda tudi veliko pomanjkanje prostovoljcev v nevladnih organizacijah.
Različni pogledi
Zaskrbljujoče manjše število vojakov ni le nemški fenomen. Po podatkih Evropske organizacije vojaških združenj in sindikatov se je v desetih evropskih državah od petnajstih, kolikor so jih analizirali, med letoma 2010 in 2020 zmanjšala sestava vojske. V Nemčiji je število vojakov denimo upadlo za četrtino. Nemška politika se načeloma strinja, da so tako imenovana leta »mirovne dividende« minila, ni pa soglasja o tem, ali se je treba s to situacijo spoprijeti s ponovnim naborniškim sistemom vojske.
Krepitev nemške odvračalne drže pred napadom kakšne tretje države je po ocenah CDU/CSU v povečanju števila vojakov. Moški civilisti naj bi oblekli vojaške uniforme in opravili služenje vojaškega roka. Postopoma bi odmrznili sistem naborništva in dosegli, da se bo število vojakov spet začelo dvigati.
Tudi v potencialni koalicijski partnerici SPD so za vrnitev naborništva, a v omejenem obsegu in s precejšnjo mero fleksibilnosti. Zagovarjajo tako imenovano služenje vojaškega roka na prostovoljni osnovi, bi pa še letos spet vzpostavili sistem evidentiranja nabornikov, ki je bil z zamrznitvijo sistema odpravljen. Prav tako so v stranki naklonjeni ideji o letu dni dela vseh moških in žensk v službi države – a ne z nošenjem orožja, temveč z družbenokoristnim delom, denimo pri nevladnih organizacijah. Preden bi se odločili, kakšen bo novi sistem naborništva, pa pri socialdemokratih zagovarjajo še široko javno razpravo.
Razprava se je okrepila lani
Ta razprava v nemški politiki ni od včeraj. Začela se je že kmalu po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022, okrepila pa se je lani, ko je nemška vojska pod vodstvom odhajajočega socialdemokratskega obrambnega ministra Borisa Pistoriusa začela pripravljati različne modele ponovne uvedbe naborništva.
Pistorius je lani predlagal, da začnejo spet novačiti nabornike in vsako generacijo izprašajo, kdo želi služiti vojsko. Od skupno 400.000 mladih v vsaki generaciji 18-letnikov bi se jih lahko za služenje vojske odločila četrtina. Iz tega nabora bi potem k služenju vojaškega roka izbrali 5000 fantov, ki bi se pridružili 10.000 drugim, ki se vsako leto odločijo za prostovoljno služenje vojaškega roka. Semaforska koalicija pred svojim razpadom nato ni sprejela odločitve o takšni vrnitvi naborništva. Zdajšnji predlog SPD je tako v grobih obrisih precej podoben Pistoriusovemu.
Zdaj so k razpravi o vrnitvi nabornikov pristopile še druge stranke. Konkreten predlog imajo Zeleni, kjer tudi razmišljajo o civilni službi za domovino. V stranki predlagajo, da bi vsi moški in ženske med 18. in 67. letom starosti morali opraviti delo za državo bodisi v obliki šestmesečnega služenja vojaškega roka bodisi z delom v civilni zaščiti, gasilskih ali humanitarnih organizacijah.
