Že ob lanskem potrjevanju nove evropske komisije je predsednica Ursula von der Leyen napovedovala, da bo prva prednostna naloga zagotovitev blaginje in konkurenčnosti Evropske unije. Do tega cilja je nameravala priti na temelju poročil o tej tematiki in o delovanju notranjega trga, ki sta ju pripravila Enrico Letta in Mario Draghi. Med drugim je načrtovala dokončanje kapitalske unije in vzpostavitev unije za varčevanje ter investicije. Zdaj pa je predstavila enega izmed glavnih projektov v tem mandatu – kažipot, kako naj bi Evropska unija v naslednjih petih letih dosegla večjo konkurenčnost v primerjavi z ZDA in Kitajsko ter postala celina inovacij, hkrati pa ohranila cilj postati prva ogljično nevtralna celina. Poročili Lette in Draghija so tako prelili v »kompas konkurenčnosti«.
Dobre in slabe plati evropskega gospodarstva
Gre za okvirni načrt, kako naj EU doseže večjo konkurenčnost, in to s pomočjo več inovacij ter vključitvijo politik razogljičenja v industrijske, gospodarske in trgovinske politike. To nameravajo doseči s spremembami obstoječe zakonodaje in sprejemanjem nove. Pospešiti hočejo tudi razvoj umetne inteligence. Za spodbujanje tehnologije, biotehnologije, robotike in vesoljske tehnologije bodo pripravili akcijske načrte. Te napovedujejo tudi za področje čistega industrijskega dogovora in cenovno dostopne energije, ki je prav tako potrebna za večjo konkurenčnost podjetij. Hkrati pa nameravajo zmanjšati odvisnost Evropske unije od globalnih dobavnih verig in poenostaviti delovanje podjetij na notranjem trgu. Zaradi vseh teh načrtov pa se Evropska unija ne namerava odpovedati cilju, da postane ogljično nevtralna celina do leta 2050.
Von der Leynova je poudarila, da dobre plati Evropske unije segajo od močne proizvodne in industrijske baze, visoko izobražene delovne sile in notranjega trga do visoke življenjske dobe in manjše neenakosti v primerjavi s tekmeci. Kot slabosti Evropske unije pa je izpostavila, da se je njen gospodarski model v zadnjih dvajsetih letih zanašal na ceneno delovno silo Kitajske, domnevno poceni energente iz Rusije ter preusmeritev stroškov za varnost in varnostne investicije. »Ti časi so minili. Evropa mora odpraviti svoje šibke točke konkurenčnosti,« je poudarila.
Debirokratizacija in investicije
Z ukrepi bodo poskušali spodbuditi rast podjetij in ustanavljanje zagonskih podjetij. Teh je po ocenah von der Leynove premalo, sama gospodarska podstat pa preveč statična. Težava je, da se zagonska podjetja soočajo s številnimi birokratskimi ovirami in majhnimi donosi.
Eden od prvih ukrepov bo zato doseči birokratsko razbremenitev podjetij, kar naj bi pripomoglo k privabljanju novih naložb. Poenostavili naj bi obveznosti poročanja za velika, srednja in mala podjetja. To naj bi se nanašalo tudi na poročanje o trajnostnem financiranju in obveznosti skrbnega preverjanja, ki so jih uvedli v zadnjih letih in so namenjene usmerjanju naložb v najbolj zelena podjetja ter povečevanju odgovornosti podjetij do okoljskega vpliva dobavnih verig. Manj birokracije naj bi evropskim podjetjem prihranilo več kot 37 milijard evrov na leto. Predlog za zmanjšanje birokracije naj bi predstavili konec februarja.
Eno ključnih prizadevanj bo tudi spodbujanje gospodarstva z investicijami. Pri tem podvigu – Draghi je v svojem poročilu ocenil, da bi Evropa morala doseči od 750 do 800 milijard letnih investicij do leta 2030 – pa ne bodo ključni le javni, temveč tudi zasebni viri. Komisija cilja predvsem na prihranke evropskih državljanov, ki zaradi boljših donosov letno kar 300 milijard evrov investirajo na trgih zunaj EU. Ohranjanje tega zasebnega kapitala v Evropi in investiranje državljanov v podjetja bi v komisiji radi dosegli s strategijo o uniji prihrankov in naložb, ki jo nameravajo s konkretnimi ukrepi predstaviti še letos.
