"Ko bodo vsi potrebni postopki končani, bo nova stranka z veliko večino postala glavna opozicijska sila v parlamentu," je dejal Ozel, ki drugih podrobnosti ni navedel. Po poročanju medijev naj bi vlogo za njeno ustanovitev vložil danes, po pričakovanjih pa naj bi se imenovala Nova stranka (Yeni Party). Med ustanovnimi člani naj bi bili predvsem poslanci, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Koliko od 135 poslancev CHP bo lahko prestopilo v novo stranko, ni znano, opazovalci pa predvidevajo, da okoli 80. S tem bi nova stranka takoj postala največja opozicijska parlamentarna stranka, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Ozel je svojo odločitev med drugim utemeljil s tem, da je vrhovno sodišče odšlo na poletne počitnice, ne da bi obravnavalo njegovo pritožbo na odstavitev.
Ustanovitev nove opozicijske stranke je sicer napovedal v času, ko je zaradi njegove odstavitve v maju stranka CHP v vse globlji krizi. "V sebi nosimo neomajno upanje na nov začetek," je danes še dejal poslancem, ki so mu namenili stoječe ovacije. Na omrežju X je nato zapisal, da so smer določili skupaj z narodom. "Naj bo naša pot jasna," je poudaril in dodal, da bo ljudstvo tisto, ki bo vodilo to pot.
Kasacijsko sodišče je maja zaradi domnevnih nepravilnosti razveljavilo Ozelovo izvolitev na čelo CHP na kongresu stranke leta 2023. S tem je odstavilo celotno vodstvo te najstarejše turške politične stranke in glavne konkurentke vladajoči Stranki za pravičnost in razvoj (AKP) turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. S tem je razveljavilo tudi vse odločitve vodstva stranke.
Odločilo je tudi, da vodenje stranke znova prevzame njegov predhodnik na čelu CHP Kemal Kilicdaroglu, ki je zaradi neuspeha na volitvah izgubil ugled med političnimi kolegi. Özel pa je postal trn v peti oblasti, ko je stranko leta 2024 privedel do prepričljive zmage proti AKP na lokalnih volitvah.
Od takrat so bili vidni člani CHP tarča številnih aretacij in preiskav zaradi domnevnega terorizma in korupcije. Med njimi je tudi priljubljeni carigrajski župan Ekrem Imamoglu, ki so ga oblasti odstavile in od aretacije marca lani v zaporu čaka na konec sojenja zaradi obtožb korupcije. Imamoglu, ki je veljal za glavnega tekmeca Erdogana na predsedniških volitvah leta 2028, vztraja, da gre za politično motivirane obtožbe.