Diplomatski spori in zapleti med Slovenijo in Srbijo so v zadnjem obdobju postali občasna stalnica – in zdaj je tu nov. V Ljubljani so včeraj na zagovor poklicali srbskega odpravnika poslov, predsednik vlade Robert Golob in zunanje ministrstvo pa sta se ostro odzvala zaradi besed srbskega predsednika Aleksandra Vučića v torek v New Yorku, da »se ne ve, kdo je bil bolj odvraten, Slovenci ali kdo drug« od tistih, ki so v ponedeljek v varnostnem svetu govorili med razpravo o položaju na Kosovu. Vučić je namreč trdil, da so Srbiji nastavili »past«, ko so v dvorano varnostnega sveta brez njegovega vedenja dovolili nekaj albanskim žrtvam posilstev na Kosovu. V izjavi za medije v New Yorku je trdil, da so se predstavniki Kosova za hrbtom Srbije o tem dogovorili »z Američani, Slovenci, Švicarji in z vsemi drugimi«.
Vučićeva sporna izjava o Sloveniji (v srbščini)
Več si preberite:
Robert Golob: Vučićevi izrazi so nevredni doseženi ravni odnosov med državama
Slovenski odziv je sledil včeraj in nakazuje vsaj začasno ohladitev v odnosih med državama, ki druga drugo sicer redno označujeta za prijateljski. »Srbski predsednik Aleksandar Vučić je uporabil skrajno žaljive izraze, ki ne pritičejo predsednikom držav in še manj prijateljskim odnosom med slovenskim in srbskim narodom. Izrazi nas spominjajo na neke druge čase in so nevredni doseženi ravni odnosov med državama,« so zapisali v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba. Dodali so, da si Slovenija tudi glede Srbije »iskreno in načelno prizadeva za iskanje miru in sprave med narodi. Spoštljiv odnos do teh naših prizadevanj je zato najmanj, kar lahko pričakujemo od predsednika prijateljske Srbije, ki je sicer reden gost v naši državi,« so še zapisali.
Na zunanjem ministrstvu so na zagovor poklicali srbskega odpravnika poslov Gorana Markovića. »Zahtevamo pojasnilo, opravičilo, to ni v duhu dobrih sosedskih oziroma prijateljskih odnosov,« je dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Dobro sodelovanje si je težko predstavljati, »če nekdo pride s takimi žaljivimi besedami in žali celoten narod,« je v izjavi, ki jo je prenesla STA, dejala zunanja ministrica. Iz kabineta predsednice države Nataše Pirc Musar, ki je na obisku v Črni gori, so sporočili, da je stališče Slovenije jasno iz odziva zunanjega ministrstva in da ga podpirajo.
Opravičilo je potem tudi prišlo, a pogojno. V New Yorku je Vučić včeraj dejal, da nikakor ni mislil na Slovence kot na narod in da se opravičuje, če je koga užalil, da pa se ne bo opravičil slovenskim politikom, ki da imajo »odvratno politiko do Srbije in srbskega naroda«. Goloba in Pirc Musar je povabil v Beograd, da jima vse to tudi osebno pove.
Epizode se vrstijo
Podatek, da je Slovenija včeraj na zagovor lahko poklicala le srbskega odpravnika poslov, nekaj pove o trenjih med državama, ki si sledijo v zadnjem času. Septembra 2022 je denimo Vučić med obiskom slovenskega predsednika Boruta Pahorja na vprašanje, ali bo Srbija uvedla sankcije proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino, dejal, da bi državljanom težko pojasnil takšne sankcije proti državi, ki ni kršila ozemeljske celovitosti Srbije, v nasprotju s Slovenijo, ki da je to storila s priznanjem Kosova. Slovenija je zaradi teh besed na pogovor poklicala srbsko veleposlanico.
Junija lani se je Vučić med obiskom slovenske predsednice pikro odzval na vprašanje dopisnika RTV Slovenije o protestih Srbov po dveh strelskih pohodih in o nesklepčnosti parlamenta za razpravo o zamenjavi notranjega ministra, kar je zahtevala opozicija. Vučić je menil, da vprašanja odražajo evropsko tendenco vmešavanja v notranje zadeve Srbije, Pirc-Musarjeva pa mu je odgovorila, da so svoboda medijev in protesti del demokracije.
Novembra lani je Vučić s svojimi izjavami posredno potrdil, da Slovenija ni podelila agremaja za veleposlanika v Sloveniji Zoranu Đorđeviću, nekdanjemu obrambnemu ministru in ministru za delo, domnevno zaradi zadržka obveščevalnih služb. Zato srbsko veleposlaništvo še vedno vodi odpravnik poslov.
Januarja pa je Vučić slovenskega evroposlanca in vodjo delegacije opazovalcev evropskega parlamenta na srbskih volitvah Klemna Grošlja skupaj s še tremi poslanci označil za enega od tistih, »ki najbolj sovražijo Srbijo«, potem ko so opozarjali na volilne nepravilnosti. Dejal je, da zahtevajo, da Srbija prizna Kosovo in uvede sankcije proti Rusiji. »Vedno so podpisali vse, kar je proti Srbiji,« je dejal Vučić. V Srbiji so bili pogosto kritični tudi do Tanje Fajon zaradi njenih stališč, ko je bila še poslanka v evropskem parlamentu in na čelu odbora za integracijo Srbije v EU.
Senca nad prijateljstvom
Mnogi od zapletov med državama so odraz ali posledica dvosmernosti odnosov med Ljubljano in Beogradom: državi se imata za prijateljski, odlično sodelujeta gospodarsko, Slovenija podpira pot Srbije k Evropski uniji, a pri najbolj nevralgični točki za Beograd, Kosovu, so stališča diametralno nasprotna. To se je pokazalo tudi tokrat, saj je Vučićev komentar o Sloveniji sledil zasedanju varnostnega sveta, ki je imel pred seboj redno polletno poročilo o delu misije Združenih narodov Unmik na Kosovu. Srbski predsednik je med zasedanjem in po njem predvsem ostro kritiziral prisotnost albanskih žrtev posilstev na Kosovu, za katere je kosovska predsednica Vjosa Osmani dejala, da so članice njene delegacije. Vučić je dejal, da bi lahko napolnil dvorano s srbskimi žrtvami kosovskih dejanj, da pa ni vedel, kaj se pripravlja, ker da je šlo za past njegovi državi.
Dejal je tudi, da na zasedanju nekateri sploh niso govorili o poročilu Unmika, ampak so se vračali daleč v preteklost. Včeraj je izpostavil slovenskega veleposlanika Samuela Žbogarja, ki je po poročanju STA na zasedanju dejal, da je na obeh straneh veliko nezaceljenih ran, in se vrnil 25 let nazaj, v čas posredovanja zveze Nato na Kosovu, ki je ustavilo pobijanje kosovskih civilistov.
Dva boleča izziva za Beograd
Dogajanje v varnostnem svetu se je odvilo sredi dveh drugih, za Srbijo zelo problematičnih mednarodnih izzivov, povezanih s Kosovom. Vučić je šel v New York tudi zato, ker bo generalna skupščina predvidoma 2. maja na predlog Nemčije, Ruande in BiH glasovala o resoluciji o Srebrenici, po kateri bi se vsako leto po svetu 11. julija spominjali genocida leta 1995. Srbija zbira glasove proti resoluciji, ki po besedah Vučića pomeni pripisovanje kolektivne krivde Srbiji. Slovenija pa je ena od več sopokroviteljic resolucije.
Sredi maja pa bodo zunanji ministri članic Sveta Evrope glasovali o članstvu Kosova. Potrebna je dvotretjinska večina glasov, Slovenija članstvo podpira, Srbija pa svari, da bi lahko celo izstopila iz organizacije.
