Britansko finančno ministrstvo je novembra lani premierja Rishija Sunaka opozorilo, da bo vlada precej prekoračila proračun za pomoč tujini – uradno ji rečejo pomoč državam z nizkimi dohodki – ker velik del teh sredstev porabi za izdatke, ki jih ima z azilanti s čolnov. Lani jih je namreč prišlo rekordno veliko: 45.756. Lanski predvideni proračun za pomoč tujini je bil 0,5 odstotka BDP, kar je okoli 12,7 milijarde evrov. Finančni minister Jeremy Hunt je takrat priznal, da bo Sunakova vlada ta proračun v naslednjih treh letih (od 2023 do 2025) prekoračila za več kot 1,16 milijarde evrov, kar bi pomenilo 0,55 odstotka BDP. Finančno ministrstvo je takrat tudi potrdilo, da ne gre ravno za pomoč tujini, ampak za povečano porabo notranjega ministrstva za nastanitev beguncev iz Ukrajine in azilantov iz Afganistana in drugih držav, ki prihajajo na Otok v čolnih. Zanje naj bi lani porabili 4,6 milijarde evrov oziroma precej več, kot je bila neposredna humanitarna pomoč državam z nizkimi dohodki, med katerimi so številne nekdanje britanske kolonije.
Afganistanu 76 odstotkov
manj denarja
Zato naj bi se vlada domnevno začasno odločila za drastično znižanje pomoči. Oddelek državne uprave, ki dela za zunanje ministrstvo, je v internem poročilu izračunal, da bo ta pomoč letos nižja za več kot milijardo evrov. Obenem pa je napovedal skrb zbujajoče posledice, posebno za ženske v najrevnejših državah. Pomoč Afganistanu, ki sta mu zahod in Nato predlani panično obrnila hrbet, naj bi se letos zmanjšala za 76 odstotkov, kar pomeni, da bodo nekatere od najbolj ranljivih žensk in deklet ostale brez nujne pomoči. Vlado oddelek opozarja, da bo zaradi zmanjšanja pomoči v Afriki med nosečnostjo ali porodom umrlo na tisoče žensk. In da se bo skoraj 200.000 žensk zato odločilo za nevarne splave. To naj bi bila posledica zmanjšanja proračuna za tako imenovani celostni program za zdravje žensk, s katerim so znižali število nevarnih abortusov s 300.000 na 115.000 na leto.
Tudi število smrti pri porodih se je po zaslugi pomoči zmanjšalo za več kot polovico. Pol milijona žensk in otrok v Jemnu pa zaradi zmanjšanja pomoči ne bo imelo niti najnujnejše zdravstvene oskrbe, zaradi česar bodo spet umirali zaradi zdravstvenih težav, ki niso življenju nevarne. Zaradi zmanjšanja pomoči je zunanje ministrstvo letos prekinilo celo program za preprečevanje genitalnega pohabljanja deklic v Somaliji, ki ga utegne povsem opustiti. Zmanjšanje pomoči Južnemu Sudanu pa bo pomenilo, da bo blizu 30.000 otrok trpelo zaradi akutne podhranjenosti in da jih bo najmanj 3000 umrlo, navaja poročilo.
Minister: Samo začasno krčenje
Britanske vlade so v preteklosti imele ministrstvo za mednarodni razvoj, ki je bdelo nad pomočjo revnim državam, pa ga je nekdanji premier Boris Johnson leta 2020 spremenil v oddelek zunanjega ministrstva. V vladi je še vedno državni sekretar za mednarodni razvoj. To je Andrew Mitchell, ki trdi, da gre samo za začasno kleščenje pomoči državam z nizkimi dohodki in da se bo prihodnje leto povečala, za Afriko pa podvojila. Zunanje ministrstvo pravi, da bo omililo posledice kleščenja z denarjem oddelkov, ki so porabili manj, kot bi lahko, in da bodo zato lahko Afganistanu dali dodatnih 48 milijonov, Jemnu 37 milijonov, Somaliji in Siriji pa po 35 milijonov evrov.
Laburistična opozicija obtožuje konservativno vlado, da kleščenje pomoči revnim državam prinaša »pošastne posledice«. Konservativni premier Rishi Sunak vsega tega sprva ni komentiral, ker je z družino na poti na počitnice v Kalifornijo, kjer imajo v Santa Monici dobrih šest milijonov evrov vredno stanovanje s pogledom na pomol in Tihi ocean.
