Po 99 odstotkih preštetih glasovnic ima D66, ki jo vodi energični 38-letni Rob Jetten, predvidenih 26 sedežev v 150-članskem parlamentu, enako kot Stranka svobode (PVV) skrajno desnega Geerta Wildersa.
Ni še čisto jasno, kdo bo končal na prvem mestu in lahko prvi sestavljal vlado. Prešteti je treba še glasove iz tujine. Zdaj D66 vodi pred Wildersovo PVV za približno 15.000 glasov, potem ko so uvodne rezultate sporočili še v Amsterdamu. A tudi če se vrstni red obrne, bo rezultat predstavljal poraz PVV, saj je na zadnjih volitvah leta 2023 osvojila 37 sedežev ter si tudi tokrat obetala zanesljivo zmago. Wilders je napovedal, da bo storil vse, kar je mogoče, da ostane na prvem mestu, kar lahko pomeni tudi zahteve po preverjanju štetja in čakanje na končne uradne izide.
Pozitivna kampanja se je izplačala
D66 na drugi strani je velika zmagovalka, naj konča kot prva ali druga. Doslej je imela v parlamentu devet poslancev, poslej jih bo imela približno trikrat toliko. Zasluge gredo v veliki meri Jettnu, ki je v politiko na državni ravni prvič vstopil leta 2017 z izvolitvijo za poslanca, naslednje leto postal vodja poslanske skupine D66, leta 2022 pa je v zadnji vladi premierja Marka Rutteja postal minister za podnebje in energetiko ter bil nekaj časa tudi prvi podpredsednik vlade.
V kampanji je bil izrazito pozitiven in prepustil napadanje drugim, kar se je izkazalo za dober pristop in kaže na naveličanost določenega dela Nizozemcev z negativno kampanjo, kritiziranjem in zaostrovanjem družbene in politične razprave, kar je počel Wilders. »Nizozemski in tudi svetu smo pokazali, da je populiste in skrajno desno gibanje mogoče premagati. Milijoni so glasovali za to, da obrnemo poglavje ter v politiki rečemo ne negativizmu, sovraštvu in neskončnemu ponavljanju, česa ne zmoremo,« je dejal Jetters v govoru, medtem ko je na štabu stranke odmevalo »mogoče je« oziroma »zmoremo«. To spominja na znameniti volilni slogan nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obame. Jettnu pripisujejo, da je politična mešanica Obame in Rutteja, ki se je po slovesu od nizozemske politike preselil na čelo zveze Nato. V svojem programu obljublja rešitve za stanovanjsko in priseljensko problematiko ter vlaganje v šolstvo.
Jetten je odkrito istospolno usmerjen in je lani napovedal zaroko z argentinskim igralcem dvoranskega hokeja. Če postane premier, bi se zgodilo prvič, da bi nizozemsko vlado vodil istospolno usmerjeni premier. In Jetten bi bil tudi najmlajši vodja vlade v zgodovini države.
V vsakem primeru veliko dela
Za to bo imel Jetten očitno dobro izhodišče. Tudi če njegova stranka konča na drugem mestu, bo predvidoma dobil možnost za sestavo vlade, saj so vse druge stranke napovedale, da z Wildersom ne gredo v koalicijo. So pa rezultati volitev takšni, da bo za vladno večino potrebna koalicija najmanj štirih strank ter dolga in naporna pogajanja. Ena mogočih koalicij bi bila sestavljena iz D66, krščanskih demokratov, nekdanje Ruttejeve konservativne liberalne VVD in zeleno-leve koalicije GL-PvdA, ki jo vodi razočarani nekdanji evropski komisar Frans Timmermans – v stranki so upali na prvo mesto ali drugo mesto za Wildersom in s tem na možnost, da bodo sestavljali vlado. Ovira navezi teh štirih strank je vztrajanje VVD, da s Timmermansovo in D66 ne gredo v koalicijo.
