Madžarski premier Viktor Orban je v sredo v Budimpešti priredil veličasten sprejem za Alice Weidel, sovoditeljico skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD). Rekel je, da predstavlja »prihodnost Nemčije«. Vse ankete kažejo, da bo AfD 23. februarja na parlamentarnih volitvah z okoli 20 odstotki glasov zasedla drugo mesto za unijo krščanskih demokratov CDU/CSU, ki naj bi dobila okoli 30 odstotkov glasov.
Weidlova je v Budimpešti na skupni novinarski konferenci hvalila Orbanovo Madžarsko in jo Nemčiji postavila za zgled: »Je simbol suverenosti in neodvisnosti. Rada bi videla, da bi bila tudi naša država takšna.« Pogovori z Orbanom so zanjo izjemen uspeh in prebijanje politične izolacije. Precej proruska skupina v evropskem parlamentu Patrioti Evrope, v kateri so med drugim stranke Viktorja Orbana, Herberta Kickla, Marine Le Pen, Mattea Salvinija in Geerta Wildersa, denimo lani AfD ni hotela sprejeti v svoje vrste, ker naj bi bila celo zanje preveč desno radikalna. Menda je pri tem vztrajala Le Penova, ki hoče v Franciji dajati vtis, da je zmerna političarka. V svojih vrstah pa nemških proruskih skrajnih desničarjev noče niti proukrajinska ECR (Evropski konservativci in reformisti), druga skrajno desna grupacija v evropskem parlamentu, v kateri ima glavno besedo italijanska premierka Giorgia Meloni. Z Orbanovim Fideszom AfD doslej prav tako ni sodelovala, čeprav imata stranki podobne poglede na migracije in podoben negativen odnos do EU, obe pa zavračata sankcije proti Rusiji.
Obljuba, ki jo je Merz že prelomil
Tudi vse druge nemške stranke zavračajo sodelovanje z AfD. Voditelj CDU/CSU Friedrich Merz, ki bo najbrž novi kancler, je tako v torek v parlamentu znova odločno izključil možnost, da se bo pri sestavljanju vlade opiral na AfD. Odzval se je na trditev kanclerja Olafa Scholza, da bo na volitvah 23. februarja glavno vprašanje, ali bo koalicija krščanskih demokratov in AfD dosegla absolutno večino. Scholzevi socialdemokrati naj bi dobili samo okoli 16 odstotkov glasov.
Vendar je Merz že prelomil svojo obljubo, da CDU ne bo glasovala skupaj z AfD, saj od konca januarja stranki skupaj glasujeta za zakone proti migrantom. Merz zdaj pravi, da je k temu prisiljen po zadnjih napadih tujcev. 20. decembra je nemški državljan savdskega rodu s tovornjakom zapeljal v množico na božičnem sejmu v Magdeburgu, umrlo je šest ljudi, okoli 300 je bilo ranjenih, mesec pozneje je afganistanski nezakoniti migrant z nožem napadel v vrtcu in ubil malčka in mimoidočega, danes pa se je zgodil še napad v Münchnu.
A takšen argument bo Merz lahko uporabil tudi po 23. februarju, ko bo kot verjetni mandatar potreboval podporo AfD, ki ima v resnici podoben program kot krščanski demokrati, imajo pa različne poglede na EU, Nato in Rusijo. Vsekakor se je pod njegovim vodstvom CDU močno pomaknila na desno ne le glede migracijske, ampak tudi gospodarske politike. Znižati hoče davke bogatim in kapitalu, s čimer hoče izvleči Nemčijo iz gospodarske krize. Sploh sta migracijska in gospodarska politika v ospredju volilne kampanje, zelo malo pa se govori o podnebni in stanovanjski krizi ali o izboljšanju zdravstvenega sistema. To je bilo očitno tudi na precej dolgočasnem televizijskem soočenju Merza in Scholza. Zunanja politika, glede katere sta se večinoma strinjala, pa bi bila lahko izhodišče v pogajanjih za še eno veliko koalicijo.
