»No, Zoran, do kdaj?«
»Dragan, kaj pa drugega kot do 18. februarja 2030!«
Tako sta se na facebooku »soočala« neodvisna predsedniška kandidata Dragan Primorac, ki ga podpirajo vladajoča HDZ in njeni partnerji, ter Zoran Milanović, ki uživa podporo največje opozicijske stranke SDP in še nekaterih strank na sredini in levi sredini. Oba sta v nekaj dneh zbrala potrebne podpise državljanov za kandidaturo, Primorac več kot 110.000, Milanović pa več kot 45.000.
Najmanj 10.000 potrebnih podpisov je na državno volilno komisijo do torka ob polnoči prineslo še šest kandidatov. Za nadaljnjih šest, ki so napovedali kandidaturo, je bilo zbiranje deset tisoč veljavnih podpisov v 12 dneh prezahtevna naloga. Na letošnjih volitvah je tako manj kandidatov kot pred petimi leti, ko jih je bilo enajst, Milanović pa je v drugem krogu takrat premagal HDZ-jevo Kolindo Grabar-Kitarović. Po včerajšnji objavi imen kandidatov se je tudi uradno začela predvolilna kampanja, ki se bo končala 27. decembra ob polnoči zaradi predvolilnega molka pred volilno nedeljo.
Drugi krog skoraj gotov
Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah komercialne televizije RTL bi Milanović dobil 37,4 odstotka glasov. A mu to ne zagotavlja zmage v prvem krogu, čeprav ima skoraj dvakrat več glasov od Primorca, ki lahko računa na 20,8 odstotka glasov. V primerjavi z novembrom je Milanović izgubil nekaj več kot odstotno točko, Primorac pa pol odstotne točke. Tretja bi po odgovorih anketirancev postala neodvisna saborska poslanka Marija Selak Raspudić (10,4 odstotka), ki se predstavlja kot desnosredinska tretja pot. Tik za njo se uvršča saborska poslanka zeleno-levičarske platforme Zmoremo! Ivana Kekin (9,2 odstotka). Med prvo peterico je še saborski poslanec Miro Bulj (3,7 odstotka glasov), ki je kandidat konservativnega Mosta.
Če ne bo velikih presenečenj, se bosta Milanović in Primorac pomerila v drugem krogu 12. januarja, ko raziskava napoveduje prepričljivo zmago aktualnega prebivalca Pantovčaka z več kot 55 odstotki. Primorcu se obeta manj kot 29 odstotkov, kar pomeni, da ne bo dobil »bianco menice« desničarskih in konservativnih volilcev. Ti glasovi se bodo namreč v prvem krogu, v katerem je zgolj Kekinova kandidatka levice, razporedili med Selak-Raspudićevo, Buljem in ostalimi. Raziskava je pokazala, da z Milanovićem poleg 85 odstotkov volilcev SDP simpatizira tretjina volilcev Zmoremo! in petina Mostovih. 70 odstotkov volilcev HDZ medtem napoveduje glas za svojega nekdanjega strankarskega kolega Primorca, ki je osebna izbira premierja Andreja Plenkovića.
Nezadovoljstvo v HDZ
V HDZ kritizirajo ostale desničarske in konservativne pretendente na predsedniški stolček, da gredo proti Primorcu namesto proti Milanoviću, ki resno računa z glasovi volilcev desno od sredine. Na to kaže tudi njegovo novo predvolilno geslo »Predsednika za predsednika«, ki ga je konec 90. let uporabil prvi hrvaški predsednik in šef HDZ Franjo Tuđman. Prav na njegovo dediščino se je Milanović pogosto skliceval, ko je še vodil levosredinsko vlado.
Milanović se je zaenkrat odločil, da ne bo odgovoril na večkratna povabila na javna soočanja, ki jih pošilja Primorac. Redno se pojavlja v javnosti na svojih protokolarnih predsedniških dejavnostih, s katerih je povabil državljane, naj se zadnjo decembrsko nedeljo v čim večjem številu odpravijo na volišča. Redno tudi napada Plenkovića, da je »nevaren za demokracijo«, in ga obtožuje, da je »ukradel« in »privatiziral« institucije, zdaj pa želi s Primorcem dobiti še nadzor nad predsednikom države.
Prvi petletni Milanovićev mandat poteče 18. februarja. Zaenkrat vse kaže, da bo bivanje v predsedniškem uradu na nezadovoljstvo Plenkovića in HDZ podaljšal še za pet let.
