Londončani na svojih ulicah še nikoli niso videli tako veliko traktorjev, tudi orjaških, ki niso nič cenejši od ferrarijev, in toliko ogorčenih jeznih kmetovalcev, ki na Otoku slovijo kot bogati desničarski podeželani, čeprav sami trdijo, da niso bogataši in da se številne od okoli 200.000 velikih kmetij komaj preživljajo. Tako naj bi bilo zaradi kopice razlogov, od podnebnih sprememb do globalne nestabilnosti, predvsem pa zaradi posledic brexita, kar vse naj bi vplivalo na njihovo vse težje preživljanje. Na tisoče protestnikov je s seboj pripeljalo tudi otroke, številni so bili na malih plastičnih traktorjih – igračah. Ne brez razloga, saj je največji protest britanskih kmetovalcev sprožila odločitev razmeroma nove levosredinske laburistične vlade premierja Keira Starmerja, da državno blagajno, prazno po štirinajstih letih konservativne vladavine, delno napolni z obdavčenjem dedovanja premožnejših kmetij.
Grožnja s praznimi policami
Starmerjeva vlada ne namerava uvesti novega davka, zato pa načrtuje odpravo več kot trideset let stare davčne olajšave, po kateri pri kmetijah ni bilo davka na dediščino. Po novem bi dediči kmetij, vrednih več kot milijon funtov (1,2 milijona evrov), plačali 20-odstotni davek, kar je pol manj od davka na dedovanje drugih enako vrednih nepremičnin. Plačali bi ga lahko v desetih letih brez obresti.
Britanski kmetovalci, katerih večina ima res velike kmetije, so sicer mirovniki v primerjavi z denimo francoskimi, a so tokrat napovedali veliko manj miroljubne proteste, če jim vlada ne bo prisluhnila in se premislila glede »zadnjega udarca družinskim kmetijam v težavah«. Protestniki so govorili o razočaranju, nepoštenem odnosu nove vlade do njih, nekateri pa tudi napol grozili, češ, ne želimo izprazniti polic v v trgovinah, ampak to se utegne zgoditi.
Clarksonova televizijska farma
Nehajte ubijati ljudi, ki vas hranijo, Brez kmetov, brez hrane, brez prihodnosti. To sta bila transparenta, ki sta najbolj padla v oči poleg »zvezdniškega« protestnika, razvpitega desničarskega televizijca Jeremyja Clarksona, ki je hitre avtomobile zamenjal s traktorji in pred štirimi leti tudi sam začel kmetovati na kmetiji s 400 hektarji ter postal »kmetijski ambasador«. Bil je glavni govornik na protestu in vlado jezno pozval, naj prizna, da je prehitro sprejela to odločitev, da je ni dobro pretehtala in da naj si premisli. Clarkson je orjaško kmetijo kupil leta 2008, za četrtino današnje vrednosti, kar je 12 milijonov evrov. In, seveda, tam že četrto leto nastaja priljubljena oddaja resničnostne televizije Clarksonova farma. Črtanje olajšave na dedovanje ga skrbi, ker je, kot sam pravi, v tej oddaji »pokadil milijon cigaret«. Protestnikom se je oportunistično pridružila tudi vrsta članov konservativne vlade v senci.
Bogati, ki jih kmetovanje ne zanima, kupili polovico kmetij
Starmerjeva vlada seveda noče odpraviti kmetovanja, ki pokriva 60 odstotkov potreb Otočanov, hoče pa več davkoplačevalskega denarja za reševanje najhujših kriz v zdravstvu, šolstvu in drugih javnih storitvah, ki jih je podedovala po dolgi vladavini konservativcev. Med trditvami vlade in protestnikov je orjaški razkorak. Medtem ko vlada trdi, da bo njena odločitev vplivala na okoli 500 kmetij, protestniki trdijo, da bo ogrozila preživetje 70.000 od okoli 200.000 otoških kmetij. Dodatni problem je v tem, da so resno bogati Otočani, ki jih kmetovanje ne zanima, pokupili veliko kmetij samo zato, da bi se izognili davku na dediščino. Vlada trdi, da so lani pokupili polovico vseh, ki so bile naprodaj.
