Območje rudnikov koltana v Demokratični republiki (DR) Kongo je po smrtonosnih januarskih plazovih, ki so terjali več sto življenj, v začetku marca znova zajelo obilno deževje, ki je destabiliziralo površje. V novih podorih je umrlo več kot 200 delavcev, med njimi najmanj 70 otrok, poroča Al Džazira.
Petnajstletni Mishiki Nshokano je eden od otrok, ki so preživeli tisti dan. Trenutno okreva v mestu Goma, približno 60 kilometrov stran, kjer se trudi pozabiti na to, kar je doživel. V plazovih je umrlo več njegovih prijateljev. Kot pravi, se bo kljub vsemu trpljenju vrnil na delo, saj nima druge izbire.
Kraj Rubaya, kjer je večje število rudnikov, leži na zalogah koltana, kositra in volframa, ki so bistveni za sodobno tehnologijo. Mnogi delavci, številni med njimi mladoletni, ki te surovine kopljejo, sploh ne vedo, čemu služijo. Njihova glavna skrb je zgolj zaslužek za preživetje.
Nshokano, najstarejši od treh otrok, v rudnikih dela zadnja štiri leta. Čeprav je delo otrok v DR Kongo tehnično nezakonito, je rudarski sektor večinoma nereguliran. Situacijo dodatno zapletajo spopadi med kongovsko vojsko in različnimi oboroženimi skupinami, predvsem uporniki M23, ki so lani prevzeli nadzor nad več mesti in tudi rudniki.
Dnevni zaslužek 3,7 evra
Delo, ki ga opravlja 15-letnik, je fizično zelo naporno in vključuje prenašanje težkih vreč koltana. Dnevno zasluži približno 10.000 kongovskih frankov (3,7 evra). »Vse, kar zaslužim, odnesem domov mami,« pravi Nshokano. »Ona denar upravlja tako, da vsi preživimo«.
15-letnikove sanje o tem, da bi postal kirurg, so se razblinile leta 2022, ko mu je oče, prav tako rudar, umrl v zemeljskem plazu. Takrat je bil Mishiki v četrtem razredu osnovne šole. »Ker je bilo rudarjenje naš vir preživetja, sem moral pustiti šolo, da bi pomagal družini preživeti,« je povedal za Al Džaziro. Spominja se, da so bile razmere pred očetovo smrtjo boljše, saj je oče zaslužil trikrat več kot on danes. »Takrat so bile stvari boljše. Imeli smo kje živeti in imeli smo hrano. Ko je on umrl, je vse razpadlo.«
»Ne vem, za kaj beli ljudje uporabljajo to rudo«
Poročila mednarodnih organizacij opozarjajo na katastrofalne razmere, v katerih ljudje vseh starosti delajo brez zaščitne opreme v izjemno nevarnih rovih. Čeprav kongovske oblasti in uporniki M23 drug drugemu očitajo izkoriščanje otrok, opazovalci poudarjajo, da je bil problem otroškega dela v regiji prisoten že dolgo pred zadnjimi spopadi. Po ocenah Unicefa v rudnikih po vsej državi dela okoli 40.000 otrok.
Medtem ko multinacionalke ustvarjajo milijonske dobičke, Nshokano rudarjenje vidi le kot boj za obstanek. »Sploh ne vem, kakšna je vrednost te rude. Vem, da gre v tujino, ne vem pa, za kaj jo beli ljudje uporabljajo. Moj glavni fokus je moje preživetje in preživetje moje družine.«
Kljub nenehnemu deževju in novim nesrečam se dejavnosti v rudnikih nemoteno nadaljujejo. »Podobe prijateljev, s katerimi sem delal v rudnikih, me še vedno preganjajo,« pravi Nshokano. »Vendar se moram kmalu vrniti. Kot najstarejši v družini nosim težo odgovornosti na svojih ramenih, da se ne bi izneveril očetu, ki je prezgodaj umrl. Upam, da bo nekega dne vse v redu.«