Proruski separatisti so pozvali ukrajinske vojake v mestu, naj se predajo, saj da jih v nasprotnem čaka smrt. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da se borijo za vsak meter, so se pa pod težo enega najhujših ruskih napadov v vsej vojni umaknili iz centra, nadzirajo pa industrijsko cono s kemično tovarno Azot, kamor se je zateklo petsto civilistov, je dejal guverner Luganska Sergij Gajdaj. Ukrajina poziva zahod k dobavi orožja, zlasti težkega, rekoč da doslej dostavljeno ne more zadoščati.
Severodoneck, ki je že več tednov prizorišče najsrditejših spopadov v Ukrajini, je dejansko odrezan od zaledja, zaradi česar je evakuacija civilistov nemogoča, je sporočil Hajdaj. V objavi na Telegramu je luganški guverner zapisal še, da se prebivalci mesta soočajo z izjemno zahtevnimi pogoji za preživetje, navaja britanska mreža BBC.
Zelenski prepričan, da lahko ukrajinska vojska l osvoji nazaj izgubljeno ozemlje
Zelenski je v svojem nočnem nagovoru izrazil prepričanje, da bo bitka za Donbas v zgodovino zapisana »kot ena najbolj nasilnih bitk v Evropi.« Po predhodnih poročilih, ukrajinska vojska dnevno beleži med 100 in 300 smrtnih žrtev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zelenski je ob tem ponovil svoje prepričanje, da ukrajinska vojska lahko osvoji nazaj izgubljeno ozemlje, a da za to potrebuje moderno topništvo, saj da ji to edino lahko zagotovi prednost na bojišču. Pri tem je 44-letni predsednik obljubil, da bodo osvobojena vsa ozemlja, ki jih trenutno obvladujejo ruske sile, vključno s polotokom Krim, ki si ga je Rusija pripojila že leta 2014.
»Potrebujemo samo dovolj orožja, da to zagotovimo. Naši partnerji ga imajo,« je še dejal Zelenski. Njegov svetovalec Mihajlo Podoljak je že v ponedeljek dejal, da Ukrajina trenutno najbolj potrebuje tanke, oklepna vozila in več sto havbic.
Vojaški predstavnik doneških separatistov Eduard Basurin je za medije dejal, da se preostale ukrajinske sile v Severodonecku morajo predati ali umreti, ob tem pa dodal, da so »ukrajinske divizije tam za vedno.« To industrijsko mesto na vzhodu Ukrajine je po zadnjih podatkih pod 70-odstotnim nadzorom ruskih sil. Pod nadzorom Ukrajincev ostaja kemična tovarna Azot, kamor naj bi se zateklo približno 500 civilistov, med njimi okoli 40 otrok.
Po navedbah ukrajinske vojske so srditi spopadi v ponedeljek potekali tudi na jugu države, kjer so ruske sile napadle ukrajinske položaje v Mikolajivu in Hersonu.
Ukrajina je medtem vzpostavila dve izvozni poti za svoje žito preko Romunije ob ocenah, da se lahko zaradi te vojne v svetu v lakoti znajde 49 milijonov ljudi. Center za raziskave s področja energije in čistega zraka pa je objavil podatek, da je Rusija od začetka vojne prodala za 93 milijard evrov plina, nafte in premoga.
Ukrajina zaradi vojne izgubila četrtino obdelovalnih površin
Ukrajina je od začetka ruske invazije izgubila četrtino obdelovalnih površin, zlasti na jugu in vzhodu države, je v ponedeljek opozoril namestnik ukrajinskega kmetijskega ministra Taras Visocki. Ob tem je vztrajal, da prehranska varnost v Ukrajini ni ogrožena, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
»Kljub izgubi 25 odstotkov obdelovalnih površin je letošnja zasaditev poljščin več kot zadostna«, da bi zagotovili hrano za prebivalstvo, je Visocki dejal na novinarski konferenci. Kot je pojasnil, se je poraba na nacionalni ravni zmanjšala »zaradi množičnega razseljevanja in migracij«, saj je na milijone ljudi iz države pobegnilo pred spopadi. Po zadnjih podatkih ZN je več kot sedem milijonov ljudi od začetka vojne zapustilo Ukrajino.
Kljub temu da so na račun ruske agresije Ukrajinci izgubili precej ozemlja, trenutne razmere na področju pridelave poljščin ne ogrožajo prehranske varnosti Ukrajine, je zagotovil namestnik ukrajinskega kmetijskega ministra. Po Visockijevih besedah so se ukrajinski kmetje pred začetkom vojne razmeroma dobro pripravili na setev. »Februarja je Ukrajina uvozila okoli 70 odstotkov potrebnih gnojil, 60 odstotkov izdelkov za nadzor bolezni in približno tretjino potrebnega goriva,« je dejal. Vendar so ruska okupacija nekaterih regij in blokade ukrajinskih pristanišč v Črnem morju, ki onemogočajo izvoz pšenice, prisilile ukrajinske kmete, »da spremenijo, kaj so sejali in koliko,« je opozoril.
Po podatkih mednarodne nevladne organizacije World Data Center je imela Ukrajina, ki je veljala za žitnico Evrope, pred vojno več kot 30 milijonov hektarjev obdelovalnih površin. ZN so od začetka ruske invazije večkrat opozorili, da bi lahko bilo zaradi vojne v državi na desetine milijonov ljudi po svetu podvrženih negotovi prehranski oskrbi.
V začetku meseca je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dejal, da se v ukrajinskih pristaniščih trenutno nahaja med 20 in 25 milijonov ton pšenice, to število pa bi do jeseni lahko naraslo na 70 do 75 milijonov, še navaja AFP.
