»Izrael mora odgovarjati za to, kar se je zgodilo, in bistveno, če ne celo v celoti, prispevati k odpravi škode ter obnovi,« je danes v Bruslju glede povojne obnove Gaze po dveh letih intenzivnih napadov Izraela, ki jih je ta sprožil v odziv na napad palestinskega islamističnega gibanja Hamas oktobra 2023, povedal premier palestinske uprave.
Ob tem je Izrael obtožil tudi za javnofinančno krizo, v kateri se je znašla palestinska uprava, ki nadzoruje zasedeni Zahodni breg, ne pa tudi Gaze. Kriza je namreč po njegovih besedah predvsem posledica tega, da Izrael v nasprotju z dogovori zadržuje finančna sredstva, ki jih pridobi s pobiranjem davkov v imenu palestinskih oblasti.
Šuičeva, ki je skupaj z Mustafo gostila srečanje donatorske skupine, je glede tega dejala, da EU vlaga velike diplomatske napore, da bi Izrael sprostil ta sredstva. »Gre za od tri do štiri milijarde evrov, kar je veliko denarja, ki je nujen za trdno in stabilno palestinsko upravo,« je poudarila.
V ospredju današnjega prvega srečanja donatorske skupine za Palestino, ki jo je EU vzpostavila za zagotavljanje politične in finančne podpore palestinskim oblastem, je bil pregled izvajanja reformnega načrta, h kateremu se je Ramala zavezala v zameno za finančno podporo Unije.
Komisarka je glede tega dejala, da je bil kljub izrednim okoliščinam pri ključnih reformah iz aprila letos sprejetega načrta dosežen napredek. Dodatno delo pa bo potrebno na področjih gospodarskih in javnofinančnih politik, upravljanja, socialne zaščite ter izobraževanja. Po navedbah palestinskega premierja so doslej izvedli 23 od 53 načrtovanih ukrepov.
Ob robu srečanja je več držav članic – Nemčija, Španija, Luksemburg in Slovenija – podpisalo tudi dogovore s komisijo in palestinsko upravo o finančni podpori palestinskim oblastem. Pomoč, ki so jo napovedale že pred časom, znaša skupno 82 milijonov evrov. Letošnji prispevki držav članic, poleg omenjenih so med njimi še Italija, Irska in Finska, prek evropskega mehanizma PEGASE pa tako skupno znašajo 88 milijonov evrov.
EU želi z vzpostavitvijo donatorske skupine, na srečanju katere je danes sodelovalo več kot 60 delegacij z vsega sveta, prispevati tudi k mirovnemu procesu na Bližnjem vzhodu, potem ko je tam oktobra začela veljati prekinitev ognja.
