Že več kot mesec dni trajajo strogi ukrepi popolnega ali delnega zaprtja v 45 velikih kitajskih mestih, tudi v Šanghaju, velikem simbolu kitajskega gospodarskega čudeža zadnjih 40 let. Vsega skupaj je gibanje omejeno za okoli 370 milijonov ali četrtino Kitajcev, med katerimi so nekatere zaradi okužb celo zaklenili v stanovanja ali jih zagradili z visokimi železnimi ograjami, številne pa deportirali v posebne centre za okužene. V posameznem mestnem predelu se življenje deloma normalizira šele, če dva tedna ne zaznajo okužb. Ljudje so jezni, kar na primer v 25-milijonskem Šanghaju kažejo tako, da kričijo z oken svojih stanovanj.
Središče okužb je Šanghaj
Očitno so ukrepi tudi neučinkoviti, saj je prav v tem največjem kitajskem mestu v zadnjih dneh vse več smrtnih žrtev pandemije, v nedeljo že 51, vsega skupaj 138 ljudi, na novo okuženih pa so v nedeljo našteli že več kot 22.000, kar je 95 odstotkov vseh novopotrjenih okužb na Kitajskem. Covid se širi zlasti zato, ker so upokojenci slabo precepljeni, v Šanghaju le 30-odstotno. Pred marcem je bila kitajska politika ničelne tolerance do okužb uspešna, saj je bilo veliko manj okužb in zelo malo mest, v katerih so uvedli zaprtje. Za covidom pa naj bi po ocenah zahodnih strokovnjakov doslej umrlo 4800 Kitajcev, torej manj kot Slovencev.
Šanghaj ima največje pristanišče na svetu, ki pa je že od konca marca skoraj povsem zaprto: pred njim zaman čakajo ladje na iztovarjanje ali natovarjanje. Tudi tovornjaki le zelo redko vstopajo v mesto. Zelo malo je podjetij in trgovin, ki lahko poslujejo, in še ti pod pogojem, da jih zaposleni nikoli ne zapustijo in v njih celo prespijo. Hud udarec za kozmopolitski Šanghaj je tudi, da ga množično zapuščajo tuji podjetniki. V EU in ZDA se bojijo, da bi lahko sedanja ustavitev gospodarske aktivnosti v Šanghaju povzročila svetovno gospodarsko krizo. Maja bodo v EU hude težave v avtomobilski industriji, ker iz šanghajskega pristanišča prihajajo elektronski sestavni deli, ladje iz Kitajske, ki jih zdaj ne bo, pa potrebujejo do Evrope pet ali šest tednov. V Nemčijo, ki je daleč največja kitajska trgovinska partnerica v EU, tretjina uvoza iz Kitajske prihaja prek Šanghaja.
Šanghajska buržoazija proti Xiju
Tudi zaradi pomanjkanja hrane in vode, ker lokalne oblasti niso bile pripravljene na zaprtje, se nekateri prebivalci Šanghaja upirajo proticovidnim ukrepom. Predvsem se ljudem zdi nesmiselna ničelna toleranca do okužb v času omikrona, ki se zelo hitro širi, a ni tako zelo smrtonosen. Nezadovoljni so tudi, ker vidijo, da se je v zahodnih državah življenje v zadnjih mesecih normaliziralo, pri njih pa ne. V Šanghaju imajo ljudje zelo visok življenjski standard in živijo podobno kot zahodnjaki.
V resnici je upor Šanghaja proti sanitarnim ukrepom tudi izraz nasprotovanja Xi Jinpingu, ki je v zadnjih dveh letih že večkrat nastopil proti veliki socialni neenakosti in proti bogatašem iz velikih mest, tudi z napovedjo povečanja davkov. Šanghajska buržoazija je tudi sicer velika nasprotnica vse večjega Xijevega avtoritarizma. Zaradi odpora prebivalcev Šanghaja in tamkajšnje elite si kitajske oblasti do letošnjega marca niso upale preveč ustavljati življenja v tem bogatem velemestu, ki je tudi marsikdaj uspešno prikrivalo okužbe. A zdaj morajo v njem striktno izvajati ukrepe. Nekateri celo trdijo, da si kitajske oblasti prizadevajo podrediti Šanghaj, kot so si Hongkong, ki je imel do leta 2019 še vedno precej avtonomije.
Marca najhuje v Hongkongu
Hongkong, mesto, kjer ljudje prav tako živijo zelo dobro, a so v zadnjih letih izgubili avtonomijo, svoboščine in demokracijo, je bil v prejšnjih mesecih najbolj na udaru pandemije na Kitajskem. Tretjega marca so našteli kar 70.000 okuženih, vseh smrtnih žrtev pa je bilo doslej 950. Po dveh letih zaprtih meja, ko je bilo to sedemmilijonsko kozmopolitsko mesto povsem izolirano od sveta, bodo oblasti s prvim majem dovolile prihod cepljenih turistov, potem ko je pred dnevi število novookuženih padlo pod 1000 primerov na dan. Tako bodo v Hongkongu, ki je imel pred leti enega najgostejših letalskih prometov na svetu, spet pristajala številna letala. Po štirih mesecih pa so oblasti prejšnji teden dovolile tudi obiskovanje telovadnic, kozmetičnih salonov in kinematografov.