"Blagor tistim, ki izberejo mir, tudi ko se zdi, da je konflikt lažji," je dejal po srečanju z Aounom. Na programu je imel tudi pogovore s premierjem Navafom Salamom in predsednikom parlamenta Nabihom Berijem.
Na srečanju s civilnimi oblastmi in uradniki v predsedniški palači je papež Libanonce, ki jih pestijo globoke sektaške in politične delitve, pozval, naj se podajo na pot sprave, poroča AFP.
Obenem je izrazil upanje, da bodo ostali v svoji državi, od koder so se številni izselili zaradi nasilja in kriz. "Včasih je lažje pobegniti ali se preprosto preseliti drugam. Za bivanje ali vrnitev v svojo državo je potreben pravi pogum in predvidevanje," je dejal.
V Bejrutu so papeža sprejeli z rdečo preprogo in 21 topovskimi salvami, ladje v pristanišču so mu potrobile v pozdrav, ob poti pa ga je pozdravilo več tisoč ljudi, ki so mu pot posuli s cvetnimi lističi in rižem.
V okviru svoje prve turneje v tujini po majski izvolitvi za papeža je Leon XIV. najprej obiskal Turčijo. Na današnjem poletu iz Istanbula v Bejrut je novinarjem povedal, da sta s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom govorila tudi o izraelsko-palestinskem konfliktu. Po njegovih besedah je rešitev z dvema državama "edina", ki lahko reši konflikt, poroča AFP.
"Sveti sedež že več let javno podpira predlog rešitve z dvema državama. Vsi vemo, da je Izrael še vedno ne sprejema. Vendar menimo, da je to edina rešitev, ki lahko reši trenutni konflikt," je dejal papež.
V ponedeljek bo obisk v Libanonu nadaljeval v samostanu v Anaji, nato pa se bo v svetišču v Harisi srečal s škofi, duhovniki, posvečenimi osebami in pastoralnimi delavci. Popoldne bo imel na bejrutskem Trgu mučenikov medversko srečanje, pozneje pa se bo v kraju Bkerki srečal z mladimi. V vojni razdejanega juga države ne bo obiskal.
Preden se bo vrnil v Rim, bo Leon XIV. v torek obiskal osebje in bolnike v bolnišnici v Džal el Dibu. Nato bo imel tiho molitev na kraju eksplozije, ki je leta 2020 razdejala bejrutsko pristanišče. Obisk Libanona bo zaključil z mašo na prostem na bejrutski obali, na kateri pričakujejo okoli 100.000 vernikov.
Kristjani imajo sicer v Libanonu eno od ključnih političnih vlog. Mesto predsednika države je rezervirano za maronitske kristjane, katerih število pa se je v zadnjih letih zmanjšalo, zlasti zaradi izseljevanja.
