Sébastien Lecornu, ki ga je Emmanuel Macron pred tednom dni imenoval za novega premierja, je v ponedeljek zvečer sporočil, da s 1. januarjem 2026 v veliki meri ukinja privilegije nekdanjih članov vlad. Nekdanji premierji, ki jih je živih kar 17, imajo deset let tajnika, do konca življenja pa policijsko varovanje, avto in voznika, vse to na državne stroške. Lecornu bo med drugim omejil policijsko varovanje samo na nujne primere.
Vsi privilegiji nekdanjih premierjev in ministrov so vladni proračun obremenjevali za 4,5 milijona evrov na leto. Lecornu bo tako prihranil zanemarljivo malo glede na to, da mora v proračunu za prihodnje leto privarčevati več deset milijard evrov. Letošnji primanjkljaj znaša namreč kar 6 odstotkov BDP, zaradi česar Francija plačuje vse višje obresti, zdaj že najvišje v EU.
Vendarle gre za pomemben simboličen ukrep, s katerim poskuša Lecornu prepričati Francoze o nujnosti zategovanja pasu, predvsem z manjšo podporo za nezaposlene in zamrznitvijo socialnih dodatkov, pokojnin in plač v javnem sektorju. »Od Francozov ne moremo zahtevati zategovanja pasu, če ni varčevanja za tiste, ki so (bili) na čelu države,« je dejal v pogovoru z regijskimi časopisi, ko je obljubil, da bo bistveno zmanjšal privilegije nekdanjih premierjev in ministrov. Sporočil pa je tudi, da ukinitve dveh dela prostih dni, dneva zmage na 8. maj in velikonočnega ponedeljka, kar je kljub izjemnemu nasprotovanju Francozov do konca zagovarjal njegov predhodnik François Bayrou, ne bo v predlogu proračuna za leto 2026.
V četrtek novi protesti
Lecornu tako poskuša zmanjšati napetosti pred četrtkom, ko bo še en dan protestov proti varčevalnim ukrepom, menda bolj množičen kot tisti 10. septembra. Tokrat k splošni stavki pozivajo sindikati, tako da se bo pretežno mladim protestnikom iz prejšnjega tedna priključilo tudi večje število zaposlenih.
Lecornu medtem nadaljuje posvetovanja o proračunu za prihodnje leto. V sredo ga čakajo pogovori s socialisti in voditeljico skrajne desnice Marine Le Pen. Povabil je tudi Nepokorjeno Francijo Jean-Luca Mélenchona, ki pa se z njim noče pogovarjati. »Z makronisti, ki nimajo nobene legitimnosti, se nimamo kaj pogovarjati,« je dejala predsednica njene poslanske skupine Mathilde Panot, ogorčena, ker je povabilo dobila po telefonu ob devetih zvečer, kar naj bi kazalo na zaničljiv odnos do Nepokorjene Francije.
Ker pa Mélenchon in Le Penova napovedujeta nezaupnico, lahko 39-letnega Lecornuja, ki so mu kot človeku sicer naklonjeni v vseh strankah, pred padcem rešijo le socialisti. Vladni tabor namreč predstavlja komaj 210 od 577 poslancev. Socialisti kot pogoj za »pakt o nenapadanju« zahtevajo, da se velik proračunski primanjkljaj rešuje z večjo obdavčitvijo bogatih. Lecornu je že izjavil, da temu ni naklonjen. Vsekakor mora v vladnem taboru ohraniti podporo desnega krila.
Lecornujev položaj je toliko bolj zapleten, ker ni tako neodvisen od Macrona, kot sta bila Barnier in Bayrou. Vendar spletna stran Politico dopušča možnost, da bo ravno tokrat Macron dovolil popuščanje glede proračuna, morda tudi večjo obdavčitev bogatih, čeprav jim je doslej zmanjševal davke. Ker gre že za petega premierja v zadnjih dveh letih, bi njegov padec zamajal tudi položaj samega Macrona.
