Za razglasitev mehiške predsednice za nezaželeno osebo je glasovalo 63 kongresnikov, 33 jih je bilo proti. Skrajno desni predsednik kongresa Fernando Rospigliosi je po glasovanju dejal, da je »jasno, da se je Sheinbaumova vmešala v perujske notranje zadeve, ne samo z besedami, ampak tudi s podelitvijo azila«.
Razglasitvi Sheinbaumove za nezaželeno osebo so nasprotovali v opozicijskih vrstah. Socialistični kongresnik Jaime Quito je odločitev kongresa denimo označil za »mednarodno sramoto«.
Spor zaradi nekdanjega predsednika Castilla
Odnosi med državama so se zelo poslabšali že leta 2022, ko je perujski kongres po več mesecih medsebojnih napetosti s položaja predsednika odstavil socialističnega Pedra Castilla. Ta je pred tem poskusil razpustiti parlament. Nekdanji vaški učitelj in sindikalist je med drugim veljal za »prvega revnega predsednika« Peruja, užival je podporo kmetov in staroselcev, zaveznico je našel tudi v levo usmerjeni mehiški vladi.
Leta 2022 je bil z družino na poti na mehiško veleposlaništvo, da bi zaprosili za azil, ko so ga aretirali in med drugim obtožili upora ter zlorabe položaja. So pa mehiške oblasti podelile azil njegovi ženi in otrokoma, ki sedaj živijo v Mehiki. Peru je zaradi tega takrat izgnal mehiškega veleposlanika in začasno odpoklical svojega veleposlanika v Mehiki.
Skupaj s Castillom je bila obtožena tudi Chavezova, sojenje proti dvojici pa se je začelo marca. Medtem ko je Castillo že ves čas v priporu, so Chavezovo ob plačilu varščine izpustili na prostost. Tožilstvo ji očita sodelovanje v domnevnem poskusu Castilla, da bi z razpustitvijo parlamenta izvedel državni udar, in zanjo zahteva 25 let zapora.
Za Castilla tožilstvo zahteva 34-letno zaporno kazen. Nekdanji predsednik Peruja sicer zanika obtožbe, češ da ni nikoli usmeril orožja proti državi, saj vojska ni sledila njegovim ukazom.
