Mehika je azil Chavez podelila na svojem veleposlaništvu v Peruju, o čemer so bile perujske obveščene v ponedeljek. "Glede na to neprijateljsko dejanje in upoštevaje večkratne primere, ko so se trenutna in predhodni predsedniki te države vmešavali v notranje zadeve Peruja, se je perujska vlada danes odločila prekiniti diplomatske odnose z Mehiko," je sporočil perujski zunanji minister Hugo de Zela.
Mehiško zunanje ministrstvo je podelitev azila branilo kot legitimno dejanje v skladu mednarodnim pravom, odziv Peruja pa označilo za pretiran in nesorazmeren.
Odnosi med državama so se močno poslabšali že leta 2022, ko je perujski kongres po več mesecih medsebojnih napetosti s položaja predsednika odstavil Castilla. Ta je pred tem poskusil razpustiti parlament. Nekdanji vaški učitelj in sindikalist je med drugim veljal za "prvega revnega predsednika" Peruja, užival je podporo kmetov in staroselcev, zaveznika pa je našel tudi v levo usmerjeni mehiški vladi.
Leta 2022 je bil z družino na poti na mehiško veleposlaništvo, da bi zaprosili za azil, ko so ga aretirali in med drugim obtožili upora in zlorabe položaja. So pa mehiške oblasti podelile azil njegovi ženi in otrokoma, ki sedaj živijo v Mehiki. Peru je zaradi tega takrat izgnal mehiškega veleposlanika in začasno odpoklical svojega veleposlanika v Mehiki.
Skupaj s Castillom je bila obtožena tudi Chavez, sojenje proti dvojici pa se je začelo marca. Medtem ko je Castillo že ves čas v priporu, so Chavez ob plačilu varščine izpustili na prostost. Tožilstvo ji očita sodelovanje v domnevnem poskusu Castilla, da bi z razpustitvijo parlamenta izvedel državni udar, in zanjo zahteva 25 let zapora.
Za Castilla tožilstvo zahteva 34-letno zaporno kazen. Nekdanji predsednik Peruja sicer zanika obtožbe, češ da ni nikoli usmeril orožja proti državi, saj vojska ni sledila njegovim ukazom.
