V raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Jama Network Open, je francoska epidemiološka skupina Epi-Phare analizirala podatke, zbrane od leta 2021 do 2025. Skupina Epi-Phare, ki združuje nacionalno agencijo za zdravila (ANSM) in sistem zdravstvenega zavarovanja, je v raziskavo vključila skoraj 30 milijonov odraslih, starih od 18 do 59 let, piše francoski RFI.

Od tega je približno 23 milijonov prejelo vsaj eno dozo cepiva, medtem ko je šest milijonov ostalo necepljenih.

Rezultati so pokazali, da je v štirih letih umrlo 0,4 odstotka cepljenih oseb, ne glede na vzrok smrti. V istem obdobju je bila stopnja smrtnosti med necepljenimi 0,6 odstotka, kar predstavlja približno 50-odstotno višjo skupno smrtnost. Večina uporabljenih doz so bila mRNA cepiva podjetij Moderna ali Pfizer/BioNTech.

mRNA cepiva ne povečujejo dolgoročnega tveganja smrti

Avtorji študije so svoje ugotovitve strnili v jasnem sporočilu: »Cepiva s strukturo RNK (mRNA) proti bolezni covid-19 ne povečujejo dolgoročnega tveganja smrti iz katerega koli vzroka.«

Mahmoud Zureik iz skupine Epi-Phare, ki je nadzoroval študijo, je povedal: »Z visoko stopnjo gotovosti lahko trdimo, da cepljenje proti bolezni covid-19 ne poveča tveganja za smrt.«

Zureik je pojasnil, da je bila raziskava ključna za razumevanje dolgoročnih učinkov. »Imeli smo trdno razumevanje kratkoročnega profila koristi in tveganj cepiv proti covidu, dolgoročne koristi pa doslej niso bile proučene.«

Proticepilci in miti o »valu smrti«

Ti rezultati neposredno nasprotujejo zgodbam, ki so jih dolgo širile mreže skeptikov do cepiv, da mRNA cepiva povzročajo skriti »val smrti«. Čeprav sta učinkovitost in varnost cepiv dobro dokumentirani, z redkimi in znanimi resnimi stranskimi učinki, kot so kardiovaskularni problemi, študija nudi pomemben dolgoročni vpogled.

Omejitve raziskave

Raziskovalci še poudarjajo, da sama študija ne more dokazati, da je cepljenje neposredno povzročilo zmanjšanje skupnega števila smrti. Razlika v stopnjah smrtnosti med cepljenimi in necepljenimi skupinami lahko izhaja iz zaščitnega učinka cepiv, lahko pa tudi odraža demografske in družbene razlike, kot so starost ali socioekonomski status posameznikov.

Priporočamo