Na svojem prvem uradnem obisku po prevzemu novega predsedniškega mandata se je v Sloveniji mudil predsednik Zoran Milanović. Že pred časom je našo državo označil kot najboljšo sosedo. Danes je dodal, da je se je že pred petimi leti na svoj prvi obisk v tujino v vlogi svežega predsednika republike podal k Borutu Pahorju, ob začetku drugega mandata pa nadaljuje z mini tradicijo s prvim obiskom pri predsednici države Nataši Pirc Musar.
Predsednica poziva vladi, naj sedeta za skupno mizo
Na večinoma kurtoaznem srečanju, kjer sta izmenjala tudi poglede na Trumpovo sklepanje miru s Putinom, sta predsednika potrdila dobre medsosedske odnose in to kljub vladnim razhajanjem glede uresničevanja arbitražne odločbe o meji. Pri tem vprašanju se nista niti dolgo ustavljala. Nenazadnje je to reševanje v pristojnosti izvršnih vej oblasti.
Milanović je dejal, da so stališča znana. Po njegovih besedah je bil rezultat »arbitražne odločitve ok«, vendar se državi razlikujeta glede postopka, ki je do tega rezultata pripeljal. Pirc Musar je medtem dejala, da mora Slovenija vztrajati pri svojem stališču o uresničevanju arbitražne odločitve. »Želela bi si, da začnemo z demarkacijo meje, morska pa je tako ali tako določena,« je o naslednjih korakih uresničevanja arbitražne odločitve razmišljala predsednica. Po njeni oceni bi bilo dobro, če bi vladi sedli za skupno mizo in se pogovorili, kako implementirati arbitražno odločitev.
Iskanje gostiteljice za naslednji vrh Brdo-Brioni
Dobrih osem let po obisku takratne hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović v Ljubljani in tri leta po obisku Boruta Pahorja v Zagrebu pri Milanoviću se tako na najvišji ravni nadaljujejo stiki med predsednikoma, ki sicer nenehno sodelujeta pri pripravah srečanj regionalnih zahodnobalkanskih vrhov v okviru pobude Brdo-Brioni. Kje bo letošnje srečanje te pobude regionalnega sodelovanja in krepitve zaupanja med balkanskimi državniki, še ni jasno. Kot je pojasnila Pirc Musar, sta se z Milanovićem strinjala, da sama prevzame pobudo in poišče naslednjega gostitelja srečanja predsednikov balkanskih držav. Oba si sicer želita, da bi se srečanja Brdo-Brioni nadaljevala. Pirc Musar je prepričana v njihovo koristnost, »saj je pomembno voditi odprti dialog«.
Obisk v Ljubljani je Milanović začel s sprejemom z vojaškimi častmi, nato pa sta skupaj s Pirc Musar položila venec k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu. Sešel se je tudi s premierjem Robertom Golobom in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič.
Milanović: ne premoremo toliko mirovnikov za Ukrajino
Razhajanja s predsednico Pirc Musar so bila vidna pri vprašanju ukrajinske vojne in zdajšnjega Trumpovega sklepanja miru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. »ZDA niso več zaščitnik Evrope. Če to ni bilo jasno v zadnjem mesecu, pa bi moralo biti jasno v zadnjem tednu,« je glede na premike ameriških stališč do Ukrajine in evropske obrambe pod novim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom dejal Milanović. Prepričan je, da v mirovnem dogovarjanju med ZDA in Rusijo na koncu Ukrajine ne bo nihče nič vprašal. »To ni dobro, je pa stvarnost,« je ocenjeval Milanović in ugotavljal, da trenutno ni drugega izhoda iz vojne, kot da Ukrajina za mir plača visoko ceno.
Vnovič je bilo slišati tudi zadržke hrvaškega predsednika do napotitve mirovnih sil v Ukrajino po sklenjenem mirovnem dogovoru, o čemer že potekajo pogovori na evropski ravni in k čemur sili ameriški predsednik. Milanović je prepričan, da Evropa 30.000 mirovnikov, o čemer naj bi potekali pogovori, preprosto ne premore.
Pirc Musar je prav nasprotno dejala, da Slovenija podpira prihod mirovnih sil v Ukrajino. »Posledica vsakega premirja je prihod mirovnih sil. Tudi Ukrajina jih bo potrebovala. Želimo, da bi prišle pod okriljem OZN,« je dejala predsednica in poudarila, da bi s tem dobile bistveno večjo legitimnost, saj bi se z napotitvijo moralo strinjati vseh 193 članic svetovne organizacije.
