Poljski predsednik Andrzej Duda je sporočil, da bodo parlamentarne volitve 15. oktobra. Še tretji zaporedni mandat evroskeptične stranke Zakon in pravičnost (PiS), iz katere prihaja Duda in ki jo vodi Jaroslaw Kaczynski, bi lahko v tako pomembni državi, kot je Poljska, dodatno zamajal EU. Toliko bolj, ker ima ultrakonservativni PiS, ki postavlja pod vprašaj temeljne evropske vrednote, zaveznice v več evroskeptičnih desnih strankah po Evropi, predvsem pa na Madžarskem Viktorja Orbana, čeprav je ta precej naklonjen Putinu. Bruselj je zaradi kršenja načela neodvisnosti sodstva Poljski zamrznil izplačilo 36 milijard evrov, ki ji pripadajo iz sklada za gospodarsko okrevanje po pandemiji. Poljska je prav zaradi sredstev iz evropskih skladov v zadnjih 20 letih izredno gospodarsko napredovala in do leta 2030 naj bi celo prehitela Veliko Britanijo po BDP na prebivalca, še prej pa Slovenijo. Poljska pa je že vojaška sila in letos bo za vojsko namenila 4 odstotke svojega BDP. Toliko tudi zato, ker izjemno veliko pomaga Ukrajini.
Ne marajo Neevropejcev
PiS, ki vlada od leta 2015, bo na dan parlamentarnih volitev 15. oktobra organizirala več referendumov, tudi o reformi azilne politike v EU, po kateri morajo države članice bodisi sprejeti del prosilcev za azil bodisi plačati določeno vsoto v skupno blagajno EU, kar Poljska in Madžarska zavračata. Poljski premier Mateusz Morawiecki je zdaj v maniri skrajnega desničarja vprašal Poljake, ali so za to reformo, ki bo prinesla požige avtomobilov in uničevanje nepremičnin v poljskih mestih, kot je bilo junija mogoče videti v uporu mladih v francoskih predmestjih.
Gre torej za migrante z Bližnjega vzhoda in iz Afrike, ki naj bi tako postali osrednja tema volilne kampanje, potem ko jih je letos 19.000 poskušalo priti na Poljsko skozi Belorusijo. Poljaki so lepo sprejeli več kot milijon ukrajinskih beguncev, a ne marajo muslimanov in drugih Neevropejcev, »ker ogrožajo njihovo identiteto in varnost«.
Gonja proti Tusku
Po anketi spletne strani Politico lahko PiS računa na 36 odstotkov glasov, sredinsko Državljansko koalicijo, ki jo vodi nekdanji premier in nekdanji predsednik evropskega sveta Donald Tusk, pa na 30 odstotkov. PiS bi lahko imela absolutno večino v spodnjem domu sejma skupaj s skrajno desno stranko Konfederacija, ki bi zlasti zaradi velike podpore med mladimi dobila 13 odstotkov glasov. »Pet točk« njenega programa je njen proruski voditelj Slawomir Mentzen leta 2019 takole strnil: »Nočemo Judov, homoseksualcev, splava, davkov in EU.« PiS neprepričljivo trdi, da ne bo šla v koalicijo s Konfederacijo. Na četrtem mestu je Levica z desetimi odstotki podpore, na petem pa sredinska Tretja pot z devetimi odstotki.
Tusk se zavzema za pravno državo in neodvisnost sodišč. Njegov adut sta zlasti sedanja inflacija in prepoved splava. PiS, ki obvladuje vse državne medije, poskuša izrabiti protinemško razpoloženje med Poljaki zaradi druge svetovne vojne. »Tusk je v svojem političnem delovanju več dobrega naredil za Nemčijo kot za Poljsko,« pravi premier Morawiecki. Eden od referendumov bo o tem, ali naj se privatizirajo državna podjetja, pri čemer PiS trdi, da jih hoče Tusk prodati Nemcem.
Proti njemu je tudi tretje referendumsko vprašanje: ali naj se dvigne starost upokojevanja (zdaj je pri moških 65 let in pri ženskah 60 let), kar je pred volitvami leta 2019 zagovarjal Tusk. Vlada je letos ustanovila tudi posebno komisijo, ki naj bi raziskala ruski vpliv na poljsko politiko. Njena tarča naj bi bil Tusk, ker je kot premier pred leti podpisal plinski sporazum z Rusijo.
