Centi so postali praktično neuporabni, v avtomatih s hrano in pijačo jih ne sprejemajo, za državo pa so strošek. Tako kažejo izračuni, saj proizvodnja novčiča, na katerem je od leta 1909 naprej upodobljen predsednik Abraham Lincoln, stane po navedbah državne kovnice 3,69 centa. Razlog so naraščajoče cene cinka, ki ga je v kovancu 97,5 odstotka, in bakra, ki predstavlja poltretji odstotek. Lani je kovanje penijev, kot jim rečejo, državi prineslo več kot 85 milijonov dolarjev izgube. Tako se je predsednik Donald Trump odločil, da tu ni matematike, in februarja letos ministru za finance naročil, naj pripravi ustavitev njihovega kovanja.
V sredo se je to tudi zgodilo.
V obtoku jih je 300 milijard
V največji od štirih državnih kovnic, v Filadelfiji, kjer so leta 1793 skovali prvi kovanec za en cent, so 232 let kasneje skovali tudi zadnjega. »Danes pošiljamo peni v pokoj,« je v sredo rekel namestnik finančnega ministra Derek Theurer. Zakladnik Brandon Beach pa je dodal, da peni vsekakor ostaja plačilno sredstvo. »V obtoku jih je več kot 300 milijard in spodbujamo vas, da jih uporabljate,« je rekel. To ni malo. Vsi na kupu bi predstavljali tri milijarde dolarjev. Vseh niti ne bi bilo preveč pametno dati na kup – tehtali bi več kot 750.000 ton.
Kovanec za en cent ni prvi, ki se v ZDA poslavlja od kovnic. Je pa prvi po zelo dolgem času. Nazadnje so upokojili kovanec za pol centa, leta 1857. Kovali so ga prav tako od leta 1793, ko je državna kovnica začela delovati. Takrat so kovali tudi srebrne kovance v vrednosti pet centov, deset centov, četrt dolarja in dolarja ter zlate za četrt orla, pol orla in en orel (kot se je reklo desetim dolarjem).
Kritike o grozi in suženjstvu na kovancu
Čisto prvi kovanci so v ZDA prišli v obtok že prej. Kot na spletni strani navaja uradna državna kovnica, so lahko po revolucionarni vojni (1775–1783) vse države konfederacije same kovale denar in mu določale vrednost, krožila pa je še kopica novcev iz tujine. To je seveda povzročalo nemalo zmede. Zato je kongres leta 1787 odredil kovanje novca za en cent, ki so mu rekli fugio. Izdelovali so ga iz kovinskih obročev, ki so držali skupaj sode, v katerih so Francozi Američanom med vojno pošiljali smodnik.
Kmalu zatem se je rodila ameriška ustava, ustanovili so državno kovnico in nastal je prvi pravi kovanec za en cent. Ko je leta 1793 prišel v obtok, je sicer dvignil nemalo prahu. Na zadnji strani je bila veriga iz petnajstih členov, kar je ponazarjalo takratnih petnajst zveznih držav, vendar so kritiki trdili, da se zdi, kot da simbolizira suženjstvo. Na averzu, licu kovanca pa je bil obraz svobode z zelo štrlečimi lasmi in izrazom, ki naj bi odražal prestrašenost. Obraz so hitro prerisali, verigo pa zamenjali z vencem.
