Hohlerjevo in Reine Alapini-Gansou iz Benina so ameriške sankcije doletele zaradi izdaje naloga za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joeva Gallanta zaradi domnevnih vojnih zločinov. Obe sta bili članici tričlanskega predobravnavnega senata, ki je sprejel odločitev. Tretji član je bil francoski sodnik Nicolas Guillou, ki je senatu tudi predsedoval, pa vendar sankcij proti njemu ZDA junija niso uvedle.
Domnevno je bilo tako zaradi francoskega lobiranja. A tudi če je to res, je imelo to časovno omejen domet. Zdaj se je namreč na sankcijskem seznamu znašel tudi Guillou. Zunanji minister Marco Rubio je sporočil, da njega in še tri sodnike oziroma tožilce ICC dodajajo na sankcijski seznam, »ker so neposredno sodelovali v prizadevanjih Mednarodnega kazenskega sodišča za preiskavo, aretacijo, pridržanje ali pregon ameriških ali izraelskih državljanov brez soglasja njihovih držav«.
Francija je izrazila razočaranje nad odločitvijo ZDA in jo označila za nasprotno načelu neodvisnosti sodstva.
Preostali trije, ki so jih zdaj doletele sankcije, so sodnica iz Kanade Kimberly Prost, ki je sodelovala v soglasni odločitvi o začetku preiskave domnevnih vojnih zločinov ameriških vojakov v Afganistanu, začasna voditeljica urada tožilca Nazat Šamim s Fidžija in namestnik tožilca Mame Mandiaye Niang iz Senegala.
Skupno je zdaj pod ameriškimi sankcijami šest sodnikov ICC in trije tožilci, tudi glavni Karim Kham, ki pa je funkcijo zamrznil do konca preiskave obtožb o spolnem nadlegovanju.
Mednarodno kazensko sodišče se je na nove sankcije ZDA odzvalo z besedami, da predstavljajo »očiten napad na neodvisno in nepristransko sodno inštitucijo, ki deluje z mandatom 125 držav pogodbenic iz vseh regij sveta«.
ZDA trdijo, da sodišče nima pristojnosti preganjati državljanov ZDA in Izraela, ker imajo sami delujoč in neodvisen sodni sistem. »Vse države, ki še podpirajo ICC in med katerimi jih je veliko dobilo svobodo na račun velikih ameriških žrtev, pozivam, naj se uprejo zahtevam te propadle institucije,« je zapisal Rubio. Sankcije so podprli tudi v Izraelu.
Podlaga za sankcije je izvršni ukaz predsednika Donalda Trumpa, v katerem sta kot ukrepa med drugimi našteti blokada finančnih sredstev in drugega premoženja ter prepoved vstopa v ZDA, tudi za najbližje družinske člane. V praksi imajo precejšnje posledice, od zamrznjenih bančnih računov do onemogočenega dostopa do elektronske pošte.
