Pristanek ruske križarke Moskva na dnu Črnega morja je postavil par mejnikov. Tako velika vojaška ladja je bila v spopadu nazadnje potopljena med falklandsko vojno pred štiridesetimi leti, Rusija pa je križarko nazadnje izgubila v drugi svetovni vojni. Oboje seveda drži, če držijo tudi navedbe Ukrajincev, da so ladjo potopili oni z domačima manevrirnima raketama neptun, ki so jih začeli izdelovati leta 2020. Rusija to zanika in trdi, da je ladja potonila zaradi požara na krovu oziroma med nevihto, ko so jo vlekli v pristanišče.
Je pa Rusija včeraj izvedla raketne napade na jugu Ukrajine in tudi v okolici Kijeva, od katerega se je vojna zadnjih par tednov nekoliko oddaljila in se poskuša vrniti v (novo) normalnost. Moskva je ob tem opozorila, da bodo sledili novi, če bo »kijevski nacionalistični režim nadaljeval s terorističnimi napadi in sabotažami na ruskem ozemlju«. Ruske rakete so tako zadele tudi kompleks za proizvodnjo protiletalskih in protiladijskih raket v okolici prestolnice. Tudi zato tam ocenjujejo, da gre za povračilni ukrep za napad na križarko oziroma za posredno priznanje, da so oni potopili osrednjo ladjo ruske črnomorske flote, katere rešeni člani posadke so po ruskih navedbah včeraj prispeli v Sevastopol na Krimu.
"Nepredvidljive posledice" pošiljanja orožja
Na 51. dan vojne je tako vse kazalo le na njeno stopnjevanje. O kakšnem velikonočnem premirju ni govora, pa ne samo zato, ker bo ta praznik v večinsko pravoslavnih Rusiji in Ukrajini čez teden dni, ampak ker nasploh nihče ne pričakuje skorajšnjega utišanja orožja. Tudi o pogovorih med stranema se zadnji teden govori manj, ruski predsednik Vladimir Putin je rekel, da so v slepi ulici. V Kremlju se očitno pripravljajo na veliko ofenzivo na vzhodu v Donbasu, sploh če zasedejo Mariupolj, čigar župan Vadim Bojčenko pravi, da ruska vojska zdaj izkopava ubite civiliste, da bi prikrila svoje početje. Nekateri vojaški analitiki ocenjujejo, da se generalom z ofenzivo v Donbasu mudi, da bi zmago morda dosegli do 9. maja, ko Rusija obeležuje poraz nacistov. Bolj kot ne gre za špekulacije o tem, kaj naj bi si želel Putin.
Je pa Rusija ta teden protestirala pri Združenih državah zaradi njihovega pošiljanja orožja Ukrajini. Doslej so ga poslale ali obljubile v vrednosti treh milijard dolarjev, zadnja pošiljka vredna 800 milijonov dolarjev, ki bo vsebovala nekatere sodobne sisteme, bo po napovedih začela prihajati v Ukrajino danes. Moskva je v Washington oslala demaršo z opozorilom pred »nepredvidljivimi posledicami«, če se bodo pošiljke nadaljevale, je poročal Washington Post. Ameriško zunanje ministrstvo je včeraj odgovorilo, da jih »nič ne bo odvrnilo« od pošiljanja pomoči, tiskovni predstavnik Ned Price je še dodal, da to za Rusijo ne bi smelo biti presenečenje glede na izraženo podporo Ukrajini še pred vojno.
