V skladu s poslovnikom Skupščine, ki ima 577 poslancev, so glasovali samo tisti, ki so podprli nezaupnico. Teh poslancev je bilo samo 131, torej 158 premalo. Predvsem je za nadaljnjo usodo Bayroujeve vlade zelo pomembno, da socialisti, ki imajo 66 poslancev, večinoma niso glasovali za nezaupnico. Od preostalih 126 poslancev združene levice jih je nezaupnico, ki jo je predlagala Nepokorjena Francija Jean-Luca Mélenchona, podprlo 123 in pa še 8 socialistov.
Po pričakovanju skrajno desni Nacionalni zbor, ki ga vodi Marine Le Pen in ima skupaj z zavezniki 140 poslancev, zaenkrat ni glasoval z večjim delom levice za padec vlade. Skrajna desnica sicer ostaja v opoziciji, a v očeh zmernih volivcev noče izpasti kot preveč destruktivna. Poleg tega želi igrati vlogo politične sile, od katere je odvisen obstoj vlade. Menda se bo februarja, ko se bo ob sprejemanju proračuna znova glasovalo o nezaupnici, pridružila večjemu delu levici pri rušenju vlade, kot je to storila 4. decembra proti komaj tri mesece stari vladi Michela Barnierja. To bo toliko prej storila proti sredinskemu Bayrouju, ki ji – drugače kot desni Barnier – noče v ničemer popuščati, tudi ne s sprejetjem posebnega zakona glede migracij.
Za Le Penovo in tudi za Mélenchona je padec Bayroujeve vlade pomemben zato, ker bi to vodilo do hude politične krize, potem ko so se v letu 2024 zamenjali že štirje premierji in štiri vlade. Tako bi lahko zaradi takšne nestabilnosti predsednik Emmanuel Macron odstopil in prišlo bi do predčasnih predsedniških volitev, na katerih bi se lahko v odločilni drugi krog uvrstila prav Le Penova in Mélenchon, tako da bi se eden od njiju vselil v Elizejsko palačo in prevzel vodenje Francije. Za socialiste, ki so zmerna proevropska stranka, pa je tak scenarij nesprejemljiv. Tako bi lahko prav oni februarja preprečili padec vlade, saj ostalim 126 poslancem levice skupaj s 140 iz skrajne desnice manjka še kar nekaj glasov do 288, kolikor jih je potrebno za izglasovano nezaupnico.
Tokrat glasovi socialistov niso bili odločilni, ker Le Penova zdaj (še) ni nameravala rušiti vlade. A če bi socialisti glasovali za nezaupnico danes, ko je šlo za splošno usmeritev vlade, bi morali najbrž to storiti tudi februarja, ko bo šlo za proračun, a takrat bi se levici lahko pridružila skrajna desnica, kar bi vodilo do padca vlade. Torej je bilo sedanje glasovanje socialistov zelo pomembno in je utrdilo Bayroujev položaj premierja, prav tako njegovo vlado.
Sredinski Bayrou, ki vse od leta 2007 govori o nujnosti koalicije med krščanskimi demokrati, socialdemokrati in naprednimi liberalci, si že od srede decembra, ko je postal premier, prizadeva, da bi pridobil socialiste. Včeraj je v govoru v Skupščini o splošni usmeritvi vlade napovedal tri mesece pogajanj o pokojninski reformi s socialnimi partnerji, potem pa še razpravo in glasovanje o sprejetem socialnem sporazumu. Socialisti so sicer od njega zahtevali zamrznitev pokojninske reforme, ki se je začela septembra 2023 z rednim upokojevanjem pri 64-ih letih (ne več pri 62-ih). V 90-minutnem govoru jim je tudi obljubil, da bo uvedel proporcionalni sistem parlamentarnih volitev (v sedanjem večinskem so socialisti preveč odvisni od Mélenchonove radikalne levice), da ne bo zmanjšal števila zaposlenih v šolstvu, da bo povečal izdatke za zdravstvo, da ne bo uvedel denarnega obveznega prispevka za obisk pri zdravniku in da bo povečal davke za premožnejše. Preveč jim ni smel obljubiti, ker bi si na ta način lahko odtujil desne Republikance, ki imajo 47 poslancev, in tri »makronistične« sredinske stranke, ki imajo skupaj 163 poslancev.
Še tik pred zasedanjem Skupščine ni bilo jasno, kako bodo socialisti glasovali. Bili so namreč povsem razklani na tiste, ki so za nezaupnico, ker hočejo ostati v združeni levici, in tiste, ki hočejo dati priložnost Bayrouju in se zavedajo, da je večina volivcev proti rušenju še ene vlade. A vse več je socialističnih poslancev, ki hočejo obrniti hrbet radikalnosti 73-letnega Jean-Luca Mélenchona, ki obvladuje združeno levico. Država namreč zaradi te radikalnosti nosi posledice na javnofinančnem, gospodarskem in diplomatskem področju v času, ko je mednarodna situacija vse bolj neugodna in ogrožajoča.
V tem smislu je 73-letni Bayrou hotel jutri v Skupščini pred glasovanjem pridobiti socialiste, ko je napadel Mélenchonovo radikalno levico: »Hočete vojno znotraj naše države. Odločiti se moramo bodisi za stalni medsebojni notranji spopad bodisi za poskus, da najdemo pot k dialogu, kompromisu, pogajanjem, ki nam bi omogočili napredek.« Medtem ko Francija ob velikanskem lanskem proračunskem primanjkljaju, ki znaša kar šest odstotkov BDP, še vedno nima proračuna za letos, pa je Bayrou opozoril: »Situacija naše države glede javnih financ, gospodarstva in industrije je izjemno zaskrbljujoča.«
Sicer mu je pred tem 38-letni Manuel Bompard, vodilni politik Mélenchonove Nepokorjene Francije, dejal: »Ljudem vsiljujete politiko, ki so jo že nekajkrat zavrnili. Raje vladate z zbujanjem strahu in držite revolver na sencah opozicije z grožnjo paralize države.« Glede pokojninske reforme pa je Bompard dejal, da Bayrou desnici obljublja, da bo reforma ostala, socialistom, pa da jo bo zamrznil.
Za njima je nastopil 56-letni voditelj socialistov Olivier Faure in drugače kot Bompard pokazal pripravljenost na kompromis. Izrazil je zadovoljstvo glede dosedanjih pogajanj z Bayroujem, zlasti zato, ker bo možna trimesečna razprava o sicer že potekajoči pokojninski reformi. »Poskušali bomo dati priložnost pogajanjem,« je še dejal, »toda če bomo videli, da ta nikamor ne vodijo, bomo sami vložili zahtevo o glasovanju o nezaupnici, saj ne bomo pristali na status quo.« Zaključil je takole: »Odločili smo se, da ne bomo vodili politike, ki vodi v poslabševanje situacije, ker bi to lahko omogočilo skrajni desnici, prevzame oblast. Zato ne bomo glasovali za nezaupnico.«
