Letno poročilo o globalnem ogljičnem odtisu obravnava vprašanje izpustov CO2, ki jih povzroča človek s sežiganjem ogljikovodikov, proizvodnjo cementa in rabo zemljišč, k čemur spada tudi krčenje gozdov. Te številke analizira v luči pragov segrevanja, določenih v pariškem sporazumu iz leta 2015.
Mednarodna ekipa znanstvenikov je ugotovila, da bodo emisije CO2 iz fosilnih goriv letos 1,1 odstotka višje kot pred enim letom, saj uvedba tehnologij za proizvodnjo obnovljive energije po svetu še ne zadostuje za pokritje naraščajočega povpraševanja po energiji.
Z naraščajočimi emisijami, ki nastanejo ob rabi nafte, plina in premoga, bo skupni obseg izpustov CO2 letos dosegel rekordnih 38,1 milijarde ton, so napovedali znanstveniki.
Da bi omejili globalno segrevanje glede na predindustrijsko raven na 1,5 stopinje Celzija, kar je cilj pariškega sporazuma, lahko na svetu ustvarimo le še 170 milijard ton izpustov CO2.
»To pri trenutni stopnji pomeni še štiri leta emisij, preden se izčrpa ogljični odtis za 1,5 stopinje Celzija. Zato tega cilja v bistvu ni več mogoče doseči,« je objavo študije pospremil njen vodja Pierre Friedlingstein z britanske univerze Exeter.
Do objave študije prihaja v času podnebne konference COP30 v brazilski Amazoniji. Ta poteka v odsotnosti predstavnikov ZDA, ki so drugi največji onesnaževalec na svetu.
Študija, ki je bila objavljena v reviji Earth System Science Data, sicer kaže, da je doslej uspelo emisije zmanjšati, hkrati pa okrepiti gospodarstva, 35 državam. To je dvakrat več kot pred desetletjem.
Skupne emisije, ki jih proizvede človek, naj bi letos dosegle 42,2 milijarde ton, kar je nekoliko manj kot lani.
