Po poročanju radia RTL so dragocenosti v bližnje trezorje francoske centralne banke prepeljali v spremstvu policije. Zdaj so shranjene v močno varovanem trezorju 26 metrov pod zemljo, kjer je shranjenih tudi okoli 90 odstotkov francoskih zlatih rezerv. V teh trezorjih so bili več let shranjeni tudi zvezki renesančnega umetnika Leonarda da Vincija, katerih vrednost je ocenjena na več kot 672 milijonov evrov.
Našli 150 vzorcev DNK
Francosko tožilstvo je sicer optimistično glede tega, da bodo našli storilce, ki so minulo nedeljo iz dveh vitrin v Apolonovi galeriji odnesli osem kosov nakita v skupni vrednosti 88 milijonov evrov; nakit je nekoč pripadal francoskim kraljicam in cesaricam. Preiskovalci so namreč na kraju zločina našli več kot 150 vzorcev DNK, prstne odtise in druge sledi.
»Na kraju zločina, pa tudi na čeladi, kotnih brusilnikih, rokavicah, jopici in drugem, kar so tatovi pustili za seboj, so preiskovalci našli več kot 150 sledi DNK, prstne odtise in druge sledi,« je za časnik Ouest-France povedala pariška javna tožilka Laure Beccuau.
Kot je še dejala, bodo za analize, čeprav so za laboratorije prednostna naloga, potrebovali nekaj časa. Rezultate, ki bodo morda prinesli namige, zlasti če so storilci že v kazenskih evidencah, pričakujejo v naslednjih dneh. S primerom se ukvarja približno sto preiskovalcev iz enot za boj proti hudim kaznivim dejanjem in trgovini s kulturno dediščino. Metoda, ki so jo uporabili pri vlomu, sicer po besedah tožilke kaže na organizirani kriminal, preiskava pa bo pokazala, ali je res tako.
Pomoč iz muzeja?
Video kamere sicer omogočajo sledenje tatovom skozi Pariz in druge francoske departmaje. A proces ocenjevanja vseh razpoložljivih posnetkov javnih in zasebnih kamer na območjih, kjer bi lahko bežali storilci, zahteva ogromno truda, je tožilka še pojasnila za časopis. Dodala je, da si seveda želijo čim prej najti storilce, preden bi ti lahko kose nakita razstavili in jih pretopili.
Preiskovalci po njenih besedah proučujejo različne možnosti, vključno z možnostjo, da so tatovi imeli pomoč nekoga iz muzeja. Ena od zaposlenih v muzeju, ki je bila v času vloma v službi, je v petek za RTL povedala, da je na kraj ropa prihitelo več zaposlenih. Zaradi tega se je tatovom mudilo in niso uspeli zažgati transportne lestve, ki so jo uporabili med ropom. Kot je še dejala, zaradi hitrega odziva tudi niso vzeli vsega, kar so nameravali, in dodala, da bi lahko bilo huje.
