Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Christian Schmidt, Bavarec iz CSU, veliko smeleje kot njegov predhodnik Valentin Inzko, koroški Slovenec, ki je bil na tem položaju dvanajst let, do julija 2021, uporablja svoja široka pooblastila. A zdaj, ko je samo še dva meseca do volitev članov predsedstva in poslancev parlamenta v bošnjaško-hrvaški federaciji in Republiki srbski, je vsilil zgolj kozmetične spremembe volilnega zakona, ki urejajo uporabo medijev, tudi spletnih strani in družbenih omrežij; med drugim je natančno določeno, kaj je sovražni govor in kaj zloraba javnih sredstev v predvolilni kampanji.
Schmidt se je vsaj za zdaj izognil bistvenemu problemu volilne zakonodaje v BiH, da namreč Hrvati, najmanjši od treh konstitutivnih narodov, v resnici niso enakopravni z Bošnjaki in Srbi. Za Hrvate je nesprejemljivo, da lahko njihovega predstavnika v tričlanskem predsedstvu BiH in predstavnike v domu narodov izvolijo Bošnjaki. Tako je bil leta 2018 predvsem z glasovi Bošnjakov za člana predsedstva izvoljen levosredinski Hrvat Željko Komšić, ki se bolj nagiba k interpretaciji, da je BiH država državljanov in manj država treh narodov, in je na primer tudi nasprotoval gradnji pelješkega mostu. Hrvati pa bi si v predsedstvu želeli hrvaškega nacionalista, kot je voditelj konservativne HDZ Dragan Čović (pri tem jih ne moti, da je bil pred razpadom bivše države Čović jugoslovansko usmerjen in da se je podpisoval v cirilici). Skratka, volilni zakon bi bilo treba popraviti bodisi tako, da bodo samo Hrvati (oziroma samo občine s hrvaško večino) izbirali svoje predstavnike v predsedstvo in dom narodov, bodisi tako, da bo taisto onemogočeno tudi Srbom in Bošnjakom. Hrvatom je spomladi s podporo Srbov skoraj uspelo spremeniti volilni zakon sebi v prid, a so potem te spremembe onemogočili Bošnjaki.
Pozivi, da se »turista«
Schmidta izžene iz države
Prejšnje dni so potekali protesti Bošnjakov, ki so se bali, da bo Schmidt kar sam spremenil volilni zakon Hrvatom v prid. Demonstranti so celo blokirali cesto pred sedežem visokega predstavnika. Potem pa so bili Schmidtu hvaležni, da se je odločil le za kozmetične spremembe (razočaral pa je Hrvate), in protesti so se končali. Bošnjaki, ki imajo zaveznike med liberalnimi in levosredinskimi politiki vseh treh etnij, se bojijo, da bi jih srbsko-hrvaška naveza potisnila v podrejeni položaj. V četrtek so se v Dodikovi stranki celo pojavili pozivi, da se »turista« Schmidta izžene iz države.
Schmidt je tudi zahteval, da ustavno sodišče končno dobi vse sodnike, federacija pa svojo vlado. Dejal je tudi, da bo moral najbrž kar sam namesto izvoljenih predstavnikov Bošnjakov, Srbov in Hrvatov izpeljati nujne spremembe volilnega zakona v političnem delu. Najbrž je s tem mislil predvsem na to, da je evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu že leta 2009 zahtevalo spremembe volilne zakonodaje, potem ko sta se na sodišče obrnila Rom in Jud, ker imajo svoje predstavnike v domu narodov samo Bošnjaki, Srbi in Hrvati. Mnogi pa se bojijo, da bi takšen večji poseg v volilno zakonodajo tik pred volitvami samo še radikaliziral vse tri nacionalizme in poglobil etnične delitve. Tako kot bi nov volilni zakon v prid Hrvatom razjezil Bošnjake, brez tega zakona pa bodo besni Hrvati, pa tudi Srbi. x
