Pogovori med Trumpom in Putinom na Aljaski so trajali tri ure, spremljali so ju sodelavci. Pogovori niso bili povsem neuspešni, sicer zatem ne bi sledila novinarska konferenca. A trajala je le 12 minut, nato pa sta se predsednika ločila, ne da bi odgovarjala na vprašanja novinarjev. Prav tako ni bilo načrtovanega skupnega kosila, zavrnila ga je ruska delegacija.
Na novinarski konferenci je Trump dejal, da so bili pogovori »izjemno produktivni«, Putin pa, da so bili »konstruktivni«. A nobeden od njiju ni podrobno in konkretno govoril o tem, kako bi bilo mogoče na miren način ustaviti vojno v Ukrajini, ki traja že tri leta in pol. Tako vsaj za zdaj ni jasno, o čem sta se morda konkretno dogovorila.
»Nismo tako daleč, a dosegli smo napredek,« je povedal Trump, ki je v nasprotju s protokolom na novinarski konferenci govoril za Putinom. Kot je še dejal Trump, sta se delegaciji strinjali o številnih stvareh, le o eni pomembni ne. Očitno Putin ni popustil pri svoji zahtevi po umiku ukrajinske vojske s še nezasedenega dela regije Doneck. Gre za okoli 8000 kvadratnih kilometrov, kjer poteka utrjena ukrajinska obrambna črta.
Torej se o premirju delegaciji nista dogovorili, a Trump ostaja optimističen, ker upa, da bo vendarle kmalu doseženo. Večkrat je poudaril, da si Putin močno in iskreno želi končati vojno. Za te lepe želje se mu je tudi zahvalil. Odslej pa je, kot pravi Trump, vse odvisno od Ukrajincev. Zdi se, da je s tem dal vedeti, da bo, če v Kijevu ne bodo popustili, Rusija zmagala v vojni in dobila še več, kot bi na pogajanjih. (Sicer je Trump nekaj ur po koncu srečanja po telefonu poklical ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki se vsekakor boji, da se bo znašel v takšnem položaju kot voditelji Češkoslovaške ob münchenski konferenci leta 1938. Ukrajinci so sicer zgroženi nad tem, da je Trump pripravil tako lep sprejem za Putina, ki je v resnici obtožen vojnih zločinov.)
Bo naslednje srečanje v Moskvi?
Ruski predsednik je na novinarski konferenci dejal, da bi njun dogovor lahko »odprl pot k miru v Ukrajini«. Dodal je: »Upamo, da bodo v Kijevu in evropskih prestolnicah to interpretirali konstruktivno in ne bodo ovirali napredka ter ga spodkopavali z zakulisnimi provokacijami in intrigami.« Spet je govoril o nujnosti, da se odpravijo »globlji vzroki ukrajinske krize« in da se upošteva »upravičene skrbi in bojazni Rusije«, ko se govori o varnosti v Evropi in svetu. »Mislim, da današnji dogovori predstavljajo izhodišče ne samo za reševanje ukrajinskega vprašanja, ampak tudi za to, da bomo vzpostavili trgovinske in pragmatične odnose med Rusijo in ZDA,« je novinarjem še dejal Putin. Poudaril je, da med državama obstaja »izjemen potencial glede investicij in poslov«. Tukaj je Putin zaigral na pravo struno, saj si Trump tako zelo (a žal neuspešno) prizadeva za mir v Ukrajini zato, ker bi rad svojim prijateljem iz vrst ameriških milijarderjev čim prej omogočil posle in investicije v Rusiji.
Na koncu novinarske konference je Putin pristavil: »Se vidimo v Moskvi.« To povabilo je Trumpa razveselilo in odvrnil je: »Sicer si bom nakopal kritike, a to se lahko zgodi. Velika hvala ti, Vladimir.«
Trumpov pritisk na Zelenskega
Trump je takoj po srečanju v intervjuju za televizijo Fox News ponovil, da je sklenitev mirovnega sporazuma odslej odvisna od Volodimirja Zelenskega: »Zdaj je res odvisno od Zelenskega, ali nam bo uspelo. Rekel bi, da tudi od evropskih držav, ki se morajo malce vplesti. A predvsem od Zelenskega.« Ker mu torej ni uspelo doseči premirja s pritiskom na Putina, zdaj to poskuša s pritiskom na Ukrajino in Evropo. Na vprašanje iz Fox News je zavrnil možnost »hudih posledic« za Rusijo, s katerimi je grozil še v sredo, če Rusija ne bo končala vojne: »Glede na to, kako so se stvari odvijale danes, se mi zdi, da mi ni treba misliti na to.« Kot je razvidno iz intervjuja, je bil na pogovorih v Anchorageu zelo zadovoljen s Putinovo oceno, da so mu na ameriških predsedniških volitvah leta 2020 ukradli zmago.
Trump je bil neuspešen
Zahodni komentatorji se v prvih odzivih na vrh na Aljaski strinjajo, da se ni uresničil najhujši scenarij, po katerem bi Trump dal Putinu ukrajinska ozemlja v zameno za mir. Vsekakor pa je Putin lahko zelo zadovoljen, da je do srečanja sploh prišlo, saj s tem on in Rusija nista več na neki način izločena iz mednarodne skupnosti, in da Trump ne bo ukrepal proti Rusiji, čeprav še vedno ne privoli v premirje. A Trumpa bi lahko oslabilo to, da ni dosegel, kar je hotel doseči: ustavitev vojne ali vsaj premirje.
Glavni vprašanji sta zdaj, ali se bodo ruski nočni napadi na ukrajinska mesta nadaljevali in kaj se bo dogajalo na fronti.
