Čeprav so bili tudi prej incidenti, v katerih so se nasilneži in politični marginalci s skrajno desnimi usmeritvami organizirano znašali nad vsem, ki jim niso po volji, se tovrstni ekscesi vrstijo kot po tekočem traku po julijskem zagrebškem nastopu Marka Perkovića Thompsona.

Ta je pod plaščem patriotizma z zloglasnim ustaškim geslom »Za dom spremni« (ZDS) povedel v trans mnoge izmed pol milijona fanatično navdušenih obiskovalcev. Sledila je ponovitev Thompsonovega koncerta v Sinju z dokaj manj obiskovalci, a z nič manj neizogibno filoustaško ikonografijo, nato prestavitev poletnega kulturnega festivala Nosi se v Benkovcu pod pritiskom lokalne skupine veteranov in nogometnih huliganov, in še podoben poskus na levičarskem festivalu Fališ v Šibeniku. Skrajno desni poslanci so v saboru vztrajali pri pozdravljanju z ZDS in organizirali omizje, na katerem so relativizirali ustaške zločine v Jasenovcu, na kar je vodstvo parlamenta skomignilo z rameni.

Napadi na srbsko manjšino

Še večji zamah »črnila« se je zgodil v preteklih dveh tednih proti srbski manjšini. Več deset maskiranih oseb v temnih oblekah je z odprtimi grožnjami organizatorjem, izvajalcem in publiki (večinoma otrokom in starejšim občanom) prekinila Dneve srbske kulture v Splitu. Vpila so tudi geslo ZDS, ki ga je ustavno sodišče označilo za neustavnega. Podoben scenarij je policija potem preprečila pred Srbskim kulturnim centrom v Zagrebu.

Vse več najstniškega nasilja

Porast nestrpnosti v hrvaški družbi se očita tudi vse pogostejšim brutalnim primerom vrstniškega nasilja, kot tudi organiziranim najstniškim nasilniškim skupinam, ki maltretirajo cele soseske, kot je to bilo v Zagrebu. Niso redki fizični napadi na tuje delavce, predvsem dostavljalce. Tarče so večkrat bili tudi novinarji, nazadnje ekipa N1 televizije, ki jo je v začetku tedna sredi Zagreba fizično napadel vinjeni osemnajstletnik, ki je dobro znan splitski policiji. Nekaj ur potem je na osrednjem zagrebškem trgu prišlo do pretepa med zagrebškimi ter splitskimi dijaki, ki so prišli na izlet. Po vsem sodeč gre za mladoletne pripadnike nasprotujočih si navijaških skupin. V letošnjem poročilu Varnostno-obveščevalne službe (SOA) navajajo, da del »skrajnje desnice zagovarja neonacistično ideologijo, ob izbruhih sovraštva do migrantov in tujih delavcev.« Po drugi strani pa SOA ocenjuje, da »levičarski ekstremisti oziroma anarhisti ne predstavljajo grožnje nacionalni varnosti zaradi maloštevilčnosti, neorganiziranosti in šibke javne podpore«.

Na Reki je policija ustavila skupino mladeničev, ki je s palicami nameravala napasti mlajše kategorije srbske karate reprezentanco. V Vukovarju je bila zaradi političnih pritiskov za december prestavljena razstava »Srbkinja« o vlogi srbskih žensk v Prvi svetovni vojni, češ da bi mnogi lahko dogodek doživeli kot provokacijo teden dni pred obletnico vukovarske tragedije, ki jo obeležujejo 18. novembra.

Zmanjšujejo pomen incidentov

Omenjeni incidenti so k sreči minili brez fizičnega nasilja. Je pa zgolj vprašanje časa, kdaj bo tudi ta meja padla. Vlada s premierjem Andrejem Plenkovićem (koalicijo je oblikoval s skrajno desničarskim Domovinskim gibanjem) poskuša zmanjšati pomen incidentov in se sklicuje na »dvojne konotacije« uporabe ZDS, ki jim je osebno botroval in tako spustil duha iz steklenice, ki ni blagonaklonjen niti prema aktualni vladi. Ob tem Plenković v isti koš vse večje polarizacije družbe tlači levico in skrajnjo desnico, ter poudarja da »zakon ulice« ne bo prevladal, medtem ko HDZ izpostavlja kot edini branik demokratske družbe.

Nobenega tovrstnega organiziranega nasilnega obnašanja ali groženj z levice ni bilo videti. Zagrebška oblast, v kateri so zeleno-levičarski Zmoremo! in SDP, so sicer prepovedali uporabo ustaških gesel in ikonografije v mestnih javnih prostorih. To je predvsem usmerjeno proti zahtevanim dodatnim Thompsonovim koncertom v zagrebški Areni, potem ko je razprodan že prvi 27. decembra.

Priporočamo