Začetek vojne in njen potek
Ruski predsednik Vladimir Putin je 24. februarja 2022 sprožil invazijo na Ukrajino z besedami, da gre za posebno vojaško operacijo "za demilitarizacijo in denacifikacijo" zahodne sosede.
S tem se je na evropski celini začel najhujši konflikt po drugi svetovni vojni, ki je zahteval na tisoče civilnih žrtev, razselil na milijone ljudi in povzročil obsežno humanitarno krizo.
Kljub splošnemu pričakovanju, da bo ruska vojska hitro porazila ukrajinske sile, se to ni zgodilo. Predvsem v okolici Kijeva so Rusi naleteli na srdit odpor in cilja, da bi strmoglavili ukrajinske oblasti, niso dosegli.
Po petih tednih vojne je Rusija opustila obleganje Kijeva in svoje sile premestila na vzhod države. Kmalu zatem so v javnost prišla poročila, da so v kijevskem predmestju Buča našli veliko število trupel civilistov. To je sprožilo buren odziv mednarodne skupnosti, mnogi pa so ruske sile obtožili vojnih zločinov.
Spremembe na bojišču in geopolitične posledice
Ob koncu leta 2022 je Ukrajina z izdatno pomočjo Zahoda prevzela pobudo ter izvedla več uspešnih ofenziv v regijah Harkov in Herson. Morala njenih sil je bila visoka, a je nato v naslednjem letu Kijev doživel vrsto razočaranj. Maja 2023 je denimo izgubil nadzor nad mestom Bahmut, dolgo pričakovana ukrajinska poletna protiofenziva pa ni privedla do bistvenih sprememb na terenu.
Junija 2023 se je odvil oborožen upor plačancev ruske najemniške skupine Wagner, ki so med drugim sodelovali v bojih za Bahmut. Za kratek čas so zavzeli ruski vojaški štab v Rostovu na Donu in se odpravili na pohod proti Moskvi, a so si nato premislili. Upor se je končal še isti dan. Le dva meseca pozneje pa je v strmoglavljenju letala umrl vodja Wagnerja Jevgenij Prigožin.
Od tedaj se večina spopadov odvija na vzhodu Ukrajine, kjer ruske sile postopoma napredujejo in se približujejo mestu Pokrovsk. Februarja lani so na poti do Pokrovska med drugim zavzele mesto Avdijivka. V zadnjem letu je sicer Moskva napredovala za okoli 4360 kvadratnih kilometrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kljub postopni izgubi nadzora nad lastnim ozemljem se Ukrajina še vedno srdito upira agresorski vojski.
Avgusta lani je denimo ukrajinska vojska vdrla v rusko obmejno regijo Kursk in hitro prevzela nadzor nad okoli 1400 kvadratnimi kilometri ozemlja. Trenutno ima sicer po navedbah Moskve v rokah le še 64 odstotkov tega ozemlja. Rusija si namreč aktivno prizadeva Ukrajino potisniti iz regije. Po navedbah Kijeva, Seula in Washingtona ruski strani v Kursku pomaga tudi na tisoče severnokorejskih vojakov.
Kijev je novembra prvič uporabil rakete dolgega dosega v napadu na rusko ozemlje. Rusija pa je kmalu zatem v odgovor izvedla napad z balistično raketo nove generacije, poimenovano orešnik, na mesto Dnipro.
Prizadevanja za mirovna pogajanja in prihodnost Ukrajine
Po nastopu nove administracije v ZDA s predsednikom Donaldom Trumpom na čelu so se okrepila prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Trump se je namreč sredi meseca v telefonskem pogovoru s Putinom dogovoril za takojšen začetek mirovnih pogajanj. Ukrajina je bila tudi v ospredju prvega srečanja delegacij ZDA in Rusije na visoki ravni po začetku invazije v Rijadu.
Ukrajino in njene evropske zaveznice zaradi pogovorov med Washingtonom in Moskvo zdaj skrbi, da bodo pogajanja o končanju konflikta potekala mimo njih.
Vojna je zahtevala grozovit človeški davek. Po navedbah misije ZN za spremljanje stanja človekovih pravic v Ukrajini (HRMMU) je bilo ubitih najmanj 12.650 civilistov. Misija pri tem opozarja, da je dejansko število smrtnih žrtev verjetno bistveno višje. Konflikt je terjal žrtve tudi na ruski strani. Samo v obmejnih regijah Kursk in Belgorod je bilo ubitih okoli 350 civilistov.
Agencija ZN za begunce (UNHCR) po svetu beleži 6,8 milijona beguncev iz Ukrajine, znotraj države pa je zaradi konflikta razseljenih okoli 3,6 milijona ljudi. V letošnjem letu približno 12,7 milijona ljudi potrebuje humanitarno pomoč.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sredi meseca priznal, da je bilo v spopadih ubitih več 46.000 ukrajinskih vojakov. Rusija je medtem o lastnih žrtvah nazadnje poročala septembra 2022, ko je trdila, da je bilo ubitih okoli 6000 ruskih vojakov. Britanski BBC in ruski portal Mediazona pa sta identificirala 91.000 ubitih ruskih vojakov.
Invazija je sprožila tudi geopolitični spopad med Rusijo in Zahodom, ki je Ukrajini ves čas poleg humanitarne nudil tako politično kot vojaško pomoč. Ukrajina je junija lani začela pogajanja o vstopu v EU. Zahod je proti Rusiji sprejel številne sankcije, Ukrajini pa dobavil za več milijard dolarjev orožja.
Še naprej sicer ostaja neuslišana prošnja za članstvo v Natu, ki jo je Ukrajina vložila septembra 2022, potem ko je Rusija izvedla priključitvene referendume v regijah Herson, Zaporožje, Doneck in Lugansk.
Obrambni minister ZDA Pete Hegseth je pred dnevi namreč dejal, da ZDA ne vidijo članstva Ukrajine v Natu kot del rešitve za končanje vojne. Trump pa je pred dnevi Zelenskega označil za neizvoljenega diktatorja, ki bo "kmalu ostal brez države, če se ne bo zganil".
