»V skladu s sodno odredbo vam je prepovedan vstop in zadrževanje na območju Lützeratha in njegove okolice,« je aktivistom prek zvočnika velela policija in dodala, da zdaj še lahko vas zapustijo brez nadaljnjih posledic. Pred tem je na Twitterju aktiviste pozvala k mirnemu in nenasilnemu obnašanju.
Po navedbah policije naj bi aktivisti na policiste metali kamenje in molotovke, po njihovem vstopu na območje pa je tam izbruhnil pretep, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Pred tem je tiskovni predstavnik aktivistov policiji dejal, da so »ljudje povsem odločeni ostati, vztrajati in zaščititi drevesa in stavbe« na območju.
Lützerath je postal simbol upora proti fosilnim gorivom
Nemški koncern RWE je na podlagi sporazuma z nemško vlado dobil dovoljenje za širitev premogovnika v Lützerathu. V skladu s sporazumom naj bi petim vasem v bližini prizanesli, Lützerath pa porušili, da bi tako naredili prostor za izkopavanje. Prebivalci vasi, ki je medtem postala simbol upora proti fosilnim gorivom, so se iz nje sicer že davno izselili, zemljišče pa je v lasti RWE. Aktivisti, ki jih je po ocenah oblasti okoli 300, že več mesecev zasedajo več stavb, njihovo število pa se je v zadnjih tednih še povečalo. Policija je sicer napovedala, da bo območje danes povsem izpraznila.
Policiji je kasneje uspelo zavzeti območje, zvezna vlada pa je odpor aktivistov obsodila. Iz RWE so sporočili, da so se na območju pričela rušilna dela, kot tudi gradnja 1,5 kilometrov dolge ograje, ki naj bi trajala ves dan. Ravnanje aktivistov so sicer podprle tudi nekatere znane osebnosti, med njimi več igralcev in glasbenih skupin. Prihod na nov protest v Lützerathu, ki bo predvidoma potekal v soboto, je po navedbah dpa napovedala tudi švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg. Ta se je v vasi sicer že mudila na demonstracijah proti premogovništvu septembra 2021.
Nemci ponovno zaganjajo zaprte termoelektrarne
Nemčija je zaradi energetske krize, ki jo je sprožila vojna v Ukrajini, ponovno zagnala zaprte termoelektrarne. Kljub temu, da se država zateka k premogu, da bi zmanjšala pritisk na plinske elektrarne, oblasti trdijo, da ne nameravajo odstopiti od svojega cilja, da do leta 2030 prenehajo uporabljati premog.
Vendar pa podnebni aktivisti trdijo, da vlada še vedno ne stori dovolj, da bi dosegla pariški podnebni cilj, skladno s katerim je treba zadržati globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija.
