Organizatorji letošnjega Blejskega strateškega foruma (BSF) so se za tokratno 20. jubilejno izdajo vrha, ki je iz majhne okrogle mize o kaspijski regiji z leti prerasel v velik zunanjepolitični dogodek, podoben forumu v avstrijskem Alpbachu, domislili provokativnega naslova »Pobegli svet«. S tem so hoteli ponazoriti zapletenost v mednarodnih odnosih, ko se je porušil mednarodni red, nova pravila za doseganje mednarodnega konsenza pa še niso določena. »Do foruma prihaja v času, ko je svet globoko razdeljen, ko divja vrsta oboroženih konfliktov, ko vidimo močno načet svetovni red in ko prihaja do kršitev mednarodnega prava. Slovenija želi na tem stičišču različnih mnenj pogledati, kako naprej in kako zagotoviti partnerstva ter zavezništva, ki temeljijo na mednarodnem pravu in ustanovni listini Združenih narodov,« pravi zunanja ministrica Tanja Fajon.
Kako realna je širitev EU leta 2030?
Več kot 2000 udeležencev foruma bo na 31 panelih s 185 govorci iz 50 držav razpravljalo o položaju v mednarodnih odnosih, o poti Ukrajine do miru, o Bližnjem vzhodu, o evropskem širitvenem procesu in identiteti Evrope, o gospodarskih trenjih in priložnostih ter o reševanju konfliktov. Na Bled prihajajo štirje predsedniki, štirje premierji in šestnajst zunanjih ministrov, predsednik evropskega sveta Antonio Costa, visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas ter več evropskih komisarjev (komisarka za širitev Marta Kos, evropska komisarka za enakost, pripravljenost in krizno upravljanje Hadja Lahbib ter evropski komisar za mednarodna partnerstva Jozef Síkela). Pester diplomatski vrvež bo ponovno priložnost za številna dvostranska srečanja slovenskega političnega vrha z gosti. Ob robu dogajanja se bodo denimo pred zaključkom slovenskega članstva v varnostnem svetu, ki se konča z decembrskim enomesečnim predsedovanjem temu organu konec leta, sešli še politični koordinatorji vseh desetih nestalnih članic.
»Ugotoviti želimo, kako se prilagoditi tem novim izzivom, ko marsikje v svetu prevladujejo transakcijski odnosi ali pravila moči,« je še povedala Tanja Fajon in dodala, da je za Slovenijo ključno imeti močno Evropsko unijo, z njeno močno soseščino, in na pravilih temelječ mednarodni red. Ena od osrednjih okroglih miz bo ponovno namenjena Zahodnemu Balkanu. Sloveniji bližnja regija že vrsto let predstavlja eno osrednjih razpravljalnih sidrišč foruma. Letos se bosta okrogle mize o Zahodnem Balkanu udeležila Milojko Spajić, premier Črne gore, in Edi Rama, premier Albanije, držav, ki trenutno veljata za najobetavnejši državi kandidatki. Obe se želita EU pridružiti še pred letom 2030, ki ga je kot cilj naslednje širitve prav na Bledu prvič omenil nekdanji predsednik evropskega sveta Charles Michel.
Protest ob robu BSF
Tako Tanja Fajon kot generalni sekretar BSF Peter Grk sta z rastjo foruma, ki je že pred leti z dva tisoč udeleženci dosegel vrh svojih zmogljivosti, zadovoljna. Družno ugotavljata, da je forum postal prepoznavna slovenska blagovna znamka in največji tovrstni zunanjepolitični dogodek v jugovzhodni Evropi. »Skupaj s slovensko zunanjo politiko je v zadnjih dvajsetih letih zrasel in sedaj igra zelo pomembno vlogo na mednarodnem prizorišču,« ocenjuje Grk. BSF se je dejansko začel že s forumom za mlade (Young BSF), ki je potekal čez konec tedna. O vrednotah in svetovni politiki je razpravljalo 49 ambicioznih mladih strokovnjakov iz 26 držav z vseh celin.
Ob robu vrha se pripravlja tudi protest Gibanja za pravice Palestincev, na katerem bodo opozarjali na sokrivdo EU za genocid v Gazi. Zunanji ministri EU se na neformalnem zasedanju čez konec tedna spet niso mogli dogovoriti o uvedbi sankcij proti Izraelu.
