Nedavni ponovni zmagovalec predsedniških volitev Emmanuel Macron je šele v zadnjih dneh pred jutrišnjimi parlamentarnimi volitvami zares vstopil v kampanjo. Zdaj Francoze svari pred voditeljem radikalne levice Jean-Lucom Mélenchonom, ker naj bi, če bi postal premier, Francijo vodil do kaosa in novih davkov. »Nič ne bi bilo bolj nevarno kot h kaosu v svetu dodajati še kaos v Franciji,« je dejal Macron v četrtek na jugu Francije. Tudi ministri njegove vlade so te dni nenadoma aktivni. Vodja finančnega resorja Bruno Le Maire je dvignil pokojnine za štiri odstotke, nova premierka Elisabeth Borne pa obljublja pomoč nižjim slojem zaradi podražitev hrane.
Nemir v Macronovem taboru
Menda je predsednika in njegovo vlado zajela panika. To nedeljo bi se namreč lahko prvič po 25 letih zgodilo, da lista predsednika države ne bi dobila največ glasov v prvem krogu parlamentarnih volitev. Po zadnji anketi agencije Ipsos bo Mélenchonova združena levica jutri dobila 28 odstotkov glasov, Macronova koalicija treh desnosredinskih strank pa 27 odstotkov. Tretje mesto bi z 19,5 odstotka zasedla skrajna desnica Marine Le Pen in četrto z 11 odstotki desni Republikanci. Volilna udeležba naj bi bila samo 46-odstotna. Skratka, parlamentarne volitve, ki bi lahko z morebitno zmago združene levice izničile zmago Macrona na predsedniških volitvah, zanimajo Francoze veliko manj kot predsedniške.
Pravzaprav se v drugem krogu, ki bo 19. junija, zdi zmaga Melenchona za zdaj nemogoča, a še pred enim mesecem se je tudi zdelo nemogoče, da bo njegova združena levica dobila tretjino vseh poslancev, kar ji zdaj napovedujejo vsi resni analitiki. Po analizah agencije Elabe, ki so zaradi zapletenega volilnega sistema sicer zelo negotove, bo dobila med 175 in 215 od 577 poslancev. Macronovi koaliciji pa pripisujejo le še od 260 do 300 poslancev, torej je veliko možnosti, da bo predsednik ostal brez absolutne večine 289 poslancev. Če se bo to res zgodilo, bo moral Macron iskati kompromis z Republikanci, ki naj bi dobili med 30 in 60 poslancev.
Če bo združena levica po odstotku glasov jutri res zmagala, bo mobilizirala volilce levice za drugi krog, kar bi se ob zelo nizki volilni udeležbi močno poznalo. Po drugi strani bo imel Macronov kandidat proti kandidatu združene levice v drugem krogu vedno podporo volilcev Republikancev. V drugi krog 19. junija gresta v posameznem okrožju – če nihče ne dobi absolutne večine – prvo- in drugouvrščeni ter še vsak z več kot 12,5 odstotka glasov vseh vpisanih volilcev, kar pa ob predvideni manj kot polovični volilni udeležbi pomeni več kot 25 odstotkov dobljenih glasov.
Zaton Le Penove
Le Penova, ki je bila druga na predsedniških volitvah, lahko računa na komaj 30 ali 40 poslancev. Drugače kot tretjeuvrščeni Mélenchon se je po novi izvolitvi Macrona sprijaznila z zmago predsednikove koalicije na parlamentarnih volitvah. Voditelj radikalne levice pa že od poraza na predsedniških volitvah, ki spričo osvojenih 22 odstotkov glasov ni ravno poraz, poziva Francoze, naj ga na parlamentarnih volitvah izvolijo za premierja. Le Penova, ki je to njegovo ambicijo označila za »sleparijo«, je tako že izgubila mesto voditeljice opozicije. In če Mélenchonu slučajno uspe s programom, v katerem so neto minimalna plača 1400 evrov, zamrznitev cen hrane, večje obdavčenje bogatih in upokojevanje pri 60 letih, zmagati, bi on postal premier in (so)voditelj države.
Toda če je večina Francozov nezadovoljnih z Macronovimi prvimi petimi leti, obenem tudi ne verjame, da bi bil Mélenchon boljši. Njihove dvome o radikalni levici, ki ima prevlado v združeni levici, je med volilno kampanjo povzel 33-letni Macronov minister za proračun Gabriel Attal: »Hočejo investirati v šolstvo in zdravstvo, a z denarjem, ki ga ni. To pa pomeni hudo obdavčenje vseh slojev.«
