Pogajanja potekajo predvsem glede načrta za prehod od fosilnih goriv v obnovljive vire energije. Več kot 80 držav - med njimi tudi Slovenija - se zavzema za razvoj načrta za postopno opustitev fosilnih goriv, vendar se temu najbolj upirajo države proizvajalke nafte.
V skupni izjavi so države v petek ponovno potrdile pomembnost omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijskim povprečjem, kar je cilj, ki je bil prvič določen v pariškem podnebnem sporazumu pred desetimi leti.
Prizadevanja za vključitev ambicioznega načrta za postopno opustitev fosilnih goriv v končno deklaracijo vrha vodita Nizozemska in Kolumbija. Nizozemska ministrica za podnebje Sophie Hermans je dejala, da želijo države, ki so odvisne od fosilnih goriv, končati to odvisnost, za uspeh pa je potrebno mednarodno sodelovanje.
Države EU so bile danes tudi v skupini več kot 30 držav, ki so na brazilsko predsedstvo naslovile pismo, v katerem so ostro kritizirale pomanjkanje ambicioznosti dogovora. Med podpisnicami pisma je bila tudi Slovenija.
Strokovnjak Oxfama Jan Kowalzig je dejal, da je preprosto nesprejemljivo, da sedanji osnutki besedil ne predvidevajo načrta za postopno opustitev fosilnih goriv, predsednik COP30 Andre Correa do Lago, pa je pogajalce pozval naj pokažejo pripravljenost na kompromis, saj bo pomanjkanje dogovora koristilo nasprotnikom multilateralizma, kot so ZDA, ki se konference niso udeležile, poroča dpa.
Dosežen pa je bil dogovor med Turčijo in Avstralijo, da bosta prihodnji podnebni vrh ZN COP31 novembra 2026 vodili skupaj. Konferenca bo potekala v Turčiji, Avstralija pa bo vodila uradna pogajanja.
