Na včerajšnji dan so se začela pogajanja med Izraelom in Hamasom o drugi fazi prekinitve ognja v Gazi in Hamas je sporočil, da je nanje pripravljen, medtem ko je izraelski premier Benjamin Netanjahu sprva odlašal. Očitno je čakal, da se danes o nadaljnjih korakih pogovori s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom v Beli hiši, kamor prihaja na obisk kot prvi tuji voditelj v drugem Trumpovem mandatu.
Trump vztraja, da hoče nadaljevanje premirja v Gazi, vendar imata Hamas in Izrael različne poglede. Prvi vztraja pri popolnem izraelskem vojaškem umiku iz Gaze, drugi pri zagotovilih, da Gaze ne bo več upravljal Hamas.
Premirje je začelo veljati v nedeljo, 19. januarja, in sicer za 42 dni. Prva faza je trajala šestnajst dni, med njo naj bi Hamas v 42 dneh izpustil 33 talcev, jih je pa le 18. V zameno naj bi Izrael iz svojih zaporov izpustil 1900 Palestincev, izraelska vojska pa bi se postopoma umikala iz Gaze. V drugi fazi, glede katere je treba vse še natančneje določiti, bi bili v 42 dneh izpuščeni vsi talci (menda še okoli 60) in več tisoč Palestincev, izraelska vojska pa bi se povsem umaknila iz Gaze. V tretji fazi bi se začela obnova Gaze.
Kot vedno tesno ob Izraelu
Dejstvo, da je Netanjahu prvi voditelj na obisku pri Trumpu od ponovnega prevzema oblasti, je dokaz, da bo Trump še naprej močno podpiral Izrael. Ko je bil v letih 2017–2020 prvič predsednik, je med drugim priznal Jeruzalem za glavno mesto. Zdaj je že odpravil Bidnove omejitve pri dobavi velikih bomb Izraelu in sankcije proti nasilnim nezakonitim judovskim priseljencem na Zahodnem bregu, za veleposlanika v Izraelu pa imenoval republikanca Mika Huckabeeja, ki zanika obstoj Palestincev. Trump celo predlaga začasno ali dolgoročno selitev več kot dveh milijonov Palestincev iz Gaze v Egipt ali Jordanijo. In ni naključje, da je prav ob obisku Netanjahuja napovedal ukrepe proti Južnoafriški republiki, ki je sprožila sodni postopek proti Izraelu zaradi genocida. Kot razlog je navedel razlastitve lastnikov zemlje.
Netanjahu, ki je imel dobre odnose s Trumpom že v letih 2017–2020, je v nedeljo, preden je letel čez Atlantik, dejal novinarjem: »Naše odločitve in pogum naših vojakov so spremenili zemljevid Bližnjega vzhoda. Prepričan sem, da ga bomo ob tesnem sodelovanju s predsednikom Trumpom lahko še bolj spremenili.« Morda tu misli na Trumpov predlog o izselitvi Palestincev iz Gaze ali pa na priključitev Zahodnega brega. Vendar bi bila brezobzirnost do Palestincev lahko ovira za normalizacijo odnosov med Izraelom in Savdsko Arabijo, za kar si prizadeva Trump.
Nejasno, kdo bi vladal Gazi
Zaradi izraelskih napadov, ki so se začeli v odgovor na Hamasov napad v Izraelu 7. oktobra 2023, je v Gazi umrlo okoli 62.000 Palestincev, večinoma civilistov. Netanjahuju pa ni uspelo uničiti Hamasa, kar je bil glavni cilj te vojne. Za vse svoje ubite bojevnike je Hamas rekrutiral nove, vendar so neizkušeni. Bilo naj bi jih 15.000. Hamas pa nima več raket in ne more več računati na prihodke od davkov, saj je gospodarstvo v Gazi povsem uničeno. Pravzaprav na oblasti v enklavi, ki naj bi jo spet imel, ne sme ostati, saj bi to odvrnilo večino donatorjev. Poleg tega je večina prebivalcev enklave nezadovoljna s Hamasom, ker jih je zvlekel v tako strašno vojno. A za zdaj ni jasno, kdo naj bi v Gazi vladal namesto Hamasa.
V Izraelu so s premirjem nezadovoljni skrajni desničarji, zaradi česar bi lahko padla vlada. Netanjahu jih poskuša pridobiti z ofenzivo na Zahodnem bregu, na ozemlju, ki je pod nadzorom palestinskih oblasti.
