Po virtualnem srečanju leta 2021 in na mesec maj prestavljenem okrnjenem srečanju leta 2022 je v teh dneh na Svetovni gospodarski forum v Davosu spet prišlo skoraj 3000 udeležencev iz 130 držav. Državniki in vodilni politiki, gospodarstveniki, univerzitetni profesorji, mnenjski voditelji, voditelji nevladnih organizacij, inovatorji, predstavniki civilne družbe in aktivisti raznih gibanj bodo od včeraj do petka spet razpravljali o izzivih prihodnosti predvsem na področju gospodarstva, ekologije, družbe in politike. Kot meni ustanovitelj tega foruma pred 52 leti Klaus Schwab, zaradi številnih kriz, kot so ukrajinska vojna, podnebne spremembe in energetska kriza, prevladuje pesimizem. A prav zaradi te krizne situacije bi bil lahko letos forum v Davosu pomemben.
Kdo je in koga ni
Osrednja tema tokratnega foruma bo sodelovanje v razdrobljenem svetu. Govor bo tudi o povečanju prepada med bogatimi in revnimi, o nevarnostih socialnih nemirov, gospodarskih vojn, inflacije in jedrskega spopada.
Najpomembnejša razpravljalca bosta nemški kancler Olaf Scholz, ki je v Davosu edini voditelj iz držav skupine G7, in predsednica evropske komisije, Nemka Ursula von der Leyen. V Franciji se zato šalijo, da so Nemci spregledali, da gospodarstvo nima več primata nad politiko. V Davosu sicer pričakujejo prihod okoli 50 predsednikov držav in vlad, Slovenijo predstavlja zunanja ministrica Tanja Fajon, ki bo tudi v Davosu iskala podporo za slovensko kandidaturo za nestalno članico varnostnega sveta, premier Robert Golob pa je povabilo zavrnil s pojasnilom o drugih obveznostih. Mnogi iz sveta politike verjetno niso prišli tudi zaradi pomislekov o vtisu, ki bi ga to pustilo sredi sedanjih težkih razmer.
Prek videopovezave se bo oglasil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Forum bo vsekakor potekal v znamenju ukrajinske vojne, o njej bo spregovoril tudi 99-letni nekdanji ameriški zunanji minister Henry Kissinger. Predstavniki Rusije niso povabljeni.
Majhno kitajsko delegacijo vodi podpredsednik vlade Liu He. Tako tokrat ne bo Xi Jinpinga, prav tako ne ameriškega predsednika Joeja Bidna, ne brazilskega predsednika Luiza Inácia Lule da Silve, pa tudi ne francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Nekateri bodo pogrešali lastnika Tesle in Twitterja Elona Muska, ki pravi, da je v Davosu »dolgočasno«. Med zanimivimi udeleženci foruma so generalni sekretar OZN Antonio Guterres, predsedniki Srbije, Poljske in Južne Koreje, premierji Španije, Nizozemske, Belgije, Finske …
Kritiki foruma
Forum v Davosu je sicer vsakič znova tarča kritik, da na njem sodeluje predvsem kapitalistična elita. Schwab, ki ima 84 let, zato poskuša privabiti tudi kritike foruma in razne nevladne organizacije. V resnici tam vse bolj obravnavajo tudi pomembne ekološke in družbene teme, pri katerih ne gre za vprašanje gospodarske rasti.
Greenpeace in drugi okoljevarstveniki pa zdaj očitajo številnim udeležencem, da so se v Švico pripeljali z zasebnimi letali in s tem prispevali k segrevanju ozračja. Več sto kritikov foruma se je konec tedna peš odpravilo v Davos, da bi protestirali proti sodobni obliki kapitalizma, podnebni krizi in vse večji neenaki razdeljenosti dobrin v svetu. »Potrebujemo nov forum, ki bi bil odprt in dostopen za vse,« je dejal eden od udeležencev pohoda, na katerem so med drugim izrazili solidarnost z uporniki iz Lützeratha v nemškem Porenju, kjer hoče koncern RWE porušiti vas, da bi tam odprl premogovnik. Pohodniki so nastopili proti forumu v Davosu tudi zato, ker je RWE eno od okoli 120 podjetij, ki ga financirajo.
