Ameriški predsednik Donald Trump je v minulih tednih dejal, da bo morala Evropa za obrambne izdatke namenjati pet odstotkov BDP. To bi predstavljalo krepko povečanje izdatkov v večini članic Nata. Nobena izmed njih – tudi ZDA ne – niso blizu petih odstotkov. ZDA denimo dosegajo raven 3,45 odstotka BDP za obrambne izdatke, v Evropi pa so nad tremi odstotki denimo le Estonija, Latvija, Grčija in Poljska. A zaradi ruske grožnje in Trumpovih zagotavljanj, da Amerika ne bo več plačevala za obrambo drugih, se v EU obnavlja razmišljanje, da bo za obrambo potrebno globlje seči v žep. In ti glasovi postajajo vse glasnejši.
Kallas: Več za odvračanje vojne
Ena izmed njih je visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas. »Rusija predstavlja eksistenčno grožnjo naši varnosti danes, jutri in vse dotlej, dokler bomo premalo vlagali v našo obrambo,« je dejala in pristavila, da ni »jastreb« glede Rusije, temveč zgolj realistična.
Po njeni oceni je Evropa Rusiji predolgo ponujala alternative. Dejala je tudi, da se strinja z ameriškim predsednikom Trumpom o premajhnih obrambnih izdatkih Evrope. Njihovo povečanje je opisala kot nujno, da se prepreči vojna. »Čas ni na strani Rusije. Vendar tudi ni nujno, da je na naši strani, ker še nismo storili dovolj. Nihče od nas ne bi smel dvomiti, da moramo za odvračanje vojne porabiti več. Vendar se moramo na vojno tudi pripraviti,« je ocenila Kallasova, sicer nekdanja estonska premierka.
Tusk: Ne smemo biti zgroženi
Prav tako povečanju obrambnih izdatkov ne nasprotuje poljski premier Donald Tusk, ki je kot trenutno predsedujoči Svetu EU danes nagovoril evropske poslance. »Ne smemo biti razdraženi. Ne smemo biti zgroženi. Nekateri menijo, da je to ekstravagantno ali da gre za brutalno oziroma zlonamerno opozorilo,« je o Trumpovih zahtevah po krepkem povečanju obrambnih izdatkov dejal Tusk. Zelo jasno je poudaril, da sedaj ni čas za varčevanje pri obrambi.
Poljska ta čas gradi 2,5 milijarde evrov vreden evropski vzhodni ščit na svoji vzhodni meji proti ruski enklavi Kaliningrad in Belorusiji. Ta je sestavljen iz protitankovskih preprek in nadzornih sistemov. Cilj te ograde je zagotoviti varnost Poljske, tudi s tem, da bi se sovražnika odvrnilo od napada. Že brez tega ščita, ki ga je že lani napovedal Tusk, Poljska za obrambo namenja največ od vseh članic Nata, približno 4,1 odstotka.
»Če želi Evropa preživeti, se mora oborožiti,« je v evropskem parlamentu pozval Donald Tusk in parafraziral besede ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, da naj ljudje ne sprašujejo, kaj lahko zanje naredi država, temveč kaj lahko sami naredijo za ljudi. Trumpovo zamisel o petih odstotkih je Tusk denimo vzel v bran z besedami: »Samo zaveznik lahko želi, da se drugi zaveznik okrepi. Tega ne bi rekel nasprotnik Evrope.«
Od 32 članic Nata jih lani cilja dveh odstotkov BDP za obrambo ni doseglo devet. Med njimi je tudi Slovenija (lani: 1,35 odstotka BDP). Cilj dveh odstotkov, ki je ta čas po sklepih Nata minimum za obrambne izdatke, namerava Slovenija doseči leta 2030.
