Gre za avtohtone skupnosti v desetih državah, ki živijo v izolaciji v gozdovih po vsem svetu in nimajo stalnega stika s širšim svetom.

Velika večina od teh izoliranih avtohtonih skupin, kar 90 odstotkov, živi v Južni Ameriki v amazonskem pragozdu, nekaj pa tudi v Indoneziji in Indiji.

Njihov obstoj ogrožajo nezakonite sečnje, preprodajalci drog in državni megaprojekti, je v poročilu z naslovom »Ljudstva brez stika: Na robu preživetja« opozorila omenjena britanska organizacija za človekove pravice.

Še posebno skrb vzbujajoče so razmere v Braziliji, Peruju, Kolumbiji in Paragvaju, kjer živi približno sto oziroma polovica izoliranih avtohtonih skupin.

Kot opozarjajo v poročilu, so še posebno skrb vzbujajoče razmere v Braziliji, Peruju, Kolumbiji in Paragvaju, kjer živi približno sto oziroma polovica izoliranih avtohtonih skupin. Po navedbah organizacije bi lahko večina izumrla v prihodnjih desetih letih.

Ob tem je organizacija v poročilu kritizirala svetovne vlade, ker ne izpolnjujejo mednarodnih zavez glede zaščite teh skupnosti, in jih pozvala, naj ustavijo vse dejavnosti na ozemlju izoliranih avtohtonih ljudstev.

»Če so na robu preživetja, to ni zato, ker bi bil njihov način življenja nevzdržen, temveč zaradi tega, kar prihaja od zunaj,« še piše v poročilu. Te skupine ohranjajo edinstvene jezike in kulture, medtem ko je njihovo poznavanje deževnega gozda v amazonskem pragozdu neprecenljivo za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Priporočamo