Uničujoč potres v Turčiji in Siriji je še posebno hudo prizadel tudi Idlib, zadnjo uporniško provinco v Siriji. Doslej sta na to območje s približno štirimi milijoni prebivalcev, ki ga nadzorujejo različne protivladne uporniške skupine in tudi z Al Kaido povezani islamisti skupine Hajat Tahrir Al Šam, prispeli zgolj dve pošiljki humanitarne pomoči prek mejnega prehoda s Turčijo Bab al Hawa.
Potem ko so glavnino pomoči v regiji še enkrat prevzeli pripadniki sirske prostovoljske organizacije Bele čelade, devet let stare civilne zaščite Sircev na območjih pod nadzorom opozicije, pa v Idlibu krvavo primanjkuje zdravil, grelcev, odej in druge humanitarne pomoči. Že tako težke razmere v tej severozahodni sirski regiji, ki je bila že doslej zelo odvisna od tuje humanitarne pomoči iz Turčije, so se s potresom zgolj še poslabšale. Po ocenah visokega komisariata za begunce ZN (UNHCR) je na prizadetih območjih Sirije zaradi potresa ostalo brez strehe nad glavo 5,3 milijona ljudi. Šele včeraj se je vlada v Damasku omehčala in napovedala, da bo pomoč za uporniško regijo lahko v Idlib prispela tudi skozi območja pod vladnim nadzorom.
Samo ena življenjska
žila iz Turčije
Težava pri dostopu tuje humanitarne pomoči v Idlib je predvsem politične narave, izhaja iz državljanske vojne in različne podpore posameznih držav režimu v Damasku, proti kateremu je Zahod že kmalu po začetku državljanske vojne leta 2011 uvedel ostre sankcije. Prva pomoč šestih tovornjakov Združenih narodov je v Idlib čez edini mejni prehod s Turčijo Bab al Hawa, ki ni pod nadzorom sirskih varnostnih sil in skozi katerega še lahko poteka humanitarna pomoč v skladu z resolucijo varnostnega sveta izpred devetih let, prispela v četrtek, drugi konvoj štirinajstih tovornjakov z grelci in odejami pa včeraj. Ker so se Svetovnemu programu za hrano (WFP) praznila skladišča v Idlibu za pomoč prebivalstvu, so mednarodno skupnost pozivali k odprtju drugih mejnih prehodov s Turčijo za dobavo pomoči tamkajšnjemu prebivalstvu.
Za humanitarno pomoč v Sirijo so bili po začetku državljanske vojne z resolucijo varnostnega sveta predvideni štirje mejni prehodi (dva s Turčijo na severozahodu države in dva z Irakom na severovzhodu). Ta režim je veljal vrsto let, dokler nista Kitajska in Rusija pred tremi leti z vetom preprečili podaljšanja mandata pošiljanja humanitarne pomoči čez tri mejne prehode, s čimer je Bab al Hawa ostal edina delujoča življenjske žila za uporniško regijo Idlib.
Kritike Združenih narodov
Da je prva pomoč skozi ta kopenski koridor iz Turčije prispela šele tri dni po potresu (pa še to zgolj higienski pripomočki), pojasnjujejo predvsem s poškodovanim letališčem v turškem Hatayu in delno uničenimi cestami do mejnega prehoda. V OZN so bili zadržani, da bi pomoč v Sirijo poslali čez druge mejne prehode, ki jih ne pokriva mandat varnostnega sveta. Zaradi počasnih dobav pomoči so Bele čelade ostro kritizirale Združene narode, hkrati pa so sporočili, da z območij pod sirskim vladnim nadzorom v njihovo provinco ni prispela nobena pomoč.
To je vlada Bašarja Al Asada (nekaj pomoči je v Sirijo prispelo iz prijateljskih držav Rusije, Irana in Združenih arabskih emiratov) usmerjala na prizadeta območja pod svojim nadzorom. Prav tako je uradni Damask zaradi dolgoletnega stališča ohranjanja ozemeljske suverenosti nad celotnim teritorijem države vztrajal, da se vsa pomoč za Idlib usmerja skozi območja pod vladnim nadzorom. Toda včeraj je vlada v Damasku vendarle dovolila, da bodo mednarodne humanitarne organizacije lahko čez frontno črto v Idlib pripeljale pomoč.
