Christian Stocker je razmeroma nov obraz v najvišjih političnih krogih v Avstriji, saj je v preteklosti deloval predvsem v lokalni politiki. V začetku januarja pa mu je bila zaupana naloga voditi koalicijska pogajanja v imenu ljudske stranke, sedaj pa bo novi kancler, kar je bilo za marsikoga - verjetno pa tudi zanj - presenečenje.
Politika je bila sicer Stockerju položena v zibelko, saj je bil njegov oče Franz Stocker državni svetnik. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v domačem mestu Wiener Neustadt, kjer je po doktoratu iz prava na dunajski univerzi tudi nekaj časa delal na okrožnem in deželnem sodišču. Leta 1994 je ustanovil samostojno odvetniško pisarno, v kateri zdaj dela njegov sin. Odvetnica je tudi njegova hčerka.
Začel kot občinski svetnik
Še preden se je odločil za samostojno odvetniško pot, je leta 1990 v politiko aktivno vstopil kot občinski svetnik v Wiener Neustadtu. Leta 2000 je postal predsednik izpostave ÖVP v mestu, zatem pa podžupan. Opisujejo ga kot politika, čigar največja politična ambicija je bila zasesti županski stolček v domačem kraju.
Vendar je to ambicijo presegel. Leta 2019 se je tako kot oče prebil v državni svet. Tri leta pozneje ga je takratni kancler in vodja ÖVP Karl Nehammer imenoval za generalnega sekretarja stranke. Organiziral je dokaj uspešne volilne kampanje in neomajno vztrajal pri takratni strankarski mantri o nesodelovanju z vodjo skrajno desnih svobodnjakov (FPÖ) Herbertom Kicklom.
Pot do kanclerjeve pisarne
Dejstvo, da se je po propadlih prvih pogajanjih med ÖVP, SPÖ in Neosom, po katerih je s čela stranke in kanclerskega stolčke odstopil Nehammer, začel pogajati s Kicklom, je bilo zato nekoliko presenetljivo. Izvršni odbor ÖVP ga je sicer po Nehammerjevem odhodu imenoval le za začasnega vodjo stranke.
Pred dobrima dvema tednoma so pogovori med ÖVP in FPÖ propadli, po čemer so se za pogajalsko mizo vrnile ljudska stranka, socialdemokrati in Neos ter se dogovorili o oblikovanju prve tričlanske vladne koaliciji v Avstriji po letu 1949.
Leta 1960 rojeni Stocker za razliko od nekdanjega kanclerja Sebastiana Kurza ni nikakršen čudežni deček avstrijske politike, kot so nekoč označevali Kurza, temveč pojem stabilnosti in človek iz ozadja, ki mu je nečimrnost tuja.
V svoji stranki velja za zadržanega in odgovornega človeka, ki v prostem času uživa v ribolovu in igra saksofon.
