Oči in ušesa vodilnih britanskih politikov, naj so na oblasti ali v opoziciji, so vse od Trumpove izvolitve, še bolj pa po njegovi inavguraciji, osredotočene na Washington – na telesno in dejansko govorico vnovičnega predsednika pa tudi njegovega »najbližjega« v administraciji, najbogatejšega zemljana Elona Muska. Ker ta se najbolj vtika v britansko notranjo politiko. Zahteval je celo nove volitve v Britaniji, ki jih, po lanskih, ne bo pred julijem 2029, kar je pol leta po koncu Trumpovega drugega in po veljavni ustavi zadnjega mandata. Razen če bodo predčasne. V štirih letih se v ZDA in Veliki Britaniji lahko zgodi marsikaj.
Kam bo šel Trump na prvi obisk v tujino?
Na drugi strani, v novi Trumpovi administraciji je v teh dneh zanemarljivo malo zanimanja za Otok, kljub razvpitim posebnim odnosom med državama. Britanski premier Keir Starmer je Trumpu poslal »najtoplejšo« in dolgo čestitko ob vrnitvi v Belo hišo, v kateri je napovedal nadaljnje cvetenje posebnih odnosov in globokega prijateljstva med državama. Poudaril je tudi Trumpove dolgotrajne čustvene in zgodovinske vezi z Otokom ter se povabil na obisk, rekoč, da se veseli njunega naslednjega srečanja v Ameriki.
Trump je Britanijo po vrnitvi v Belo hišo omenil le enkrat. Že prvi dan predsedovanja je namignil, da bo tudi drugič prekršil staro tradicijo, po kateri ameriški predsednik po prevzemu mandata najprej obišče Veliko Britanijo, najstarejšo in najzvestejšo zaveznico od druge svetovne vojne naprej, ko naj bi se začeli posebni odnosi med njima. Med pogovorom z novinarji med podpisovanjem predsedniških ukazov je, kot bi bil trgovski potnik, dejal, da predsednik običajno najprej obišče Otok, a da je nazadnje najprej odšel v Savdsko Arabijo. »Rekel sem jim: pridem, če boste kupili ameriške izdelke, in pristali so na nakup izdelkov v vrednosti 450 milijard dolarjev,« je rekel Trump in ponovil, da bo verjetno spet storil enako, če bodo v Riadu ponovili ponudbo.
Slinjenje otoške desnice
Trumpa kot radikalnega desničarskega populista moti Starmerjeva levosredinska vlada na Otoku. Si pa tam manejo roke na desnici, posebno pri stranki Reformirajmo Združeno kraljestvo, ki jo vodi navdušenec nad Trumpom in evrofob Nigel Farage. Ta resno pravi, da bo zaradi Trumpa Starmerjeva vlada prej ko slej padla in da se bo na predčasnih volitvah zavihtel na oblast.
Britanska desnica je ubrala novo taktiko, saj trdi, da je po Trumpovi zaprisegi Starmer premier le uradno, v resnici pa da ameriški predsednik lahko postane dejanski voditelj Velike Britanije. Napovedujejo namreč, da se bo moral Starmer kljub želji po novem zbližanju z EU, ki je Trump osebno in ideološko ne prenese, odločiti za novo zbližanje z ZDA. Pa da bo tako tudi zaradi otokov Chagos v Indijskem oceanu, ki so britanska kolonija. Starmerjeva vlada se je namreč odločila, da jih vrne naravnemu lastniku – Mavriciju, kar pa je povzročilo vik in krik v ZDA, ki imajo tam skupaj z Britanci vojaško oporišče. Trumpov novi zunanji minister Marco Rubio je pozval Starmerja in njegovega zunanjega ministra Davida Lammyja, naj zamrzneta dogovor, Starmerjev predstavnik pa je dejal, da se bodo o končni odločitvi posvetovali s Trumpom.
Na Otoku so edini med vodilnimi strankami do Trumpa javno kritični liberalni demokrati. »S predsednikom, ki obljublja trgovinske vojne, spodkopava Nato in hvali Putina, so grožnje naši varnosti in gospodarstvu jasne. Britanija se mora postaviti za svoje interese in tesno sodelovati z drugimi državami, posebno z evropskimi sosedi,« pravi njihov vodja Ed Davey.
Vse kaže, da se bo Starmer moral razmeroma hitro odločiti, ali se bo zbližal z EU ali s Trumpovo Ameriko.
