Številni negativni trendi na medijskem področju v Evropi – ne zgolj na Madžarskem in Poljskem, temveč tudi pritiski na financiranje STA pod vlado Janeza Janše – so evropsko komisijo končno pripeljali do tega, da je izpolnila leto dni staro obljubo predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen in predstavila predlog evropskega zakona za zaščito medijske svobode. »To je zakonodaja za čas, v katerem živimo, in ne za čas, v katerem bi želeli živeti,« je nujnost zakona opisala evropska komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova. Z zakonom želijo zaščititi medijsko svobodo v Evropi in hkrati zagotoviti pluralnost medijske ponudbe. Jourova je menila, da bodo s predlagano zakonodajo bolje zaščiteni vsi novinarji v Evropi, med njimi tudi novinarji RTV Slovenija.
Imenovanja v javnih medijih
po jasnih kriterijih
Zakon prinaša več varovalk za medijski prostor v Evropi, kjer so se v zadnjih letih okrepili napadi in drugi pritiski na novinarje, številne države pa so nazadovale na lestvici medijske svobode, med njimi tudi Slovenija, ki je na lestvici organizacije Novinarji brez meja v primerjavi z lani padla za 18 mest, na 54. mesto od 180 držav. Predlog nove evropske zakonodaje, ki jo morata potrditi še evropski parlament in Svet EU, jasno vzpostavlja uredniško neodvisnost tako zasebnih kot javnih medijev, v katere se država ne sme vtikati. Medijska podjetja bodo morala transparentno razkriti svoje lastništvo, večji medijski konglomerati, ki bodo prevzemali manjše medije, pa bodo morali zagotoviti, da se bo ohranila medijska pluralnost in bo zagotovljena uredniška neodvisnost.
Predlog zakona predvideva tudi transparentno in stabilno financiranje javnih medijev, v katerih bodo morali biti direktor in upravni odbor imenovani po jasnih kriterijih in ne po strankarski liniji. »Financiranje se ne sme uporabljati kot orodje pritiska. Javni mediji ne smejo postati propagandni kanal posamezne stranke,« je opozorila Jourova, ki upa tudi, da bo v času poplave dezinformacij zakon prispeval tudi k povrnitvi upadlega zaupanja v medije.
Nov nadzorni organ
Med zakonskimi določili je še zaščita virov, prav tako se ne bo smelo za novinarji in njihovimi družinami vohuniti s programsko opremo, državno oglaševanje v medijih bo moralo biti transparentno in nediskriminatorno. Nad izvajanjem zakona bo bdel nov evropski upravni organ medijskih storitev, v katerem bodo predstavniki nacionalnih medijskih regulatorjev.
»Demokracija bo delovala samo, če imajo novinarji sredstva in potrebno zaščito, da lahko nadzorujejo tiste, ki so na oblasti, oziroma tiste politične ali gospodarske akterje, ki imajo moč,« je širši pomen zakonodaje opisala Jourova. Predlog zakona so podprli v Evropski federaciji novinarjev (EFJ), a dodali, da bi številna določila morala biti bolj precizna. Podobno menijo tudi v Društvu novinarjev Slovenije, kjer so kot pomanjkljivost zakonskega predloga izpostavili predvsem premajhno ambicioznost in premalo določno besedišče glede transparentnosti in koncentracije lastništva.
