Litovski premier Gintautas Paluckas je po sedmih mesecih vodenja vlade odstopil sredi preiskave njegovih poslov in po protestih na ulicah glavnega mesta Vilne. Petinštiridesetletni Paluckas je v sporočilu za javnost dodal, da odstopa tudi kot vodja levosredinske Socialdemokratske stranke (LSDP). »Vendar pa bom še naprej branil svojo čast in dostojanstvo. Čakam na rezultate preiskave, za katero sem prepričan, da bo znala ločiti dejstva od insinuacij,« je še zapisal v četrtkovem sporočilu za javnost.
Zmaga po 30 letih
Že zjutraj so litovski mediji poročali, da je urad za finančne delikte preiskal prostore podjetja Dankora, ki je v lasti Paluckasove svakinje. Dankora je porabila evropska sredstva za nakup sistemov baterij za podjetje Garnis, ki je deloma v lasti premierja. Litovski preiskovalni novinarji pa so maja razkrili, da je Garnis pridobil ugodno posojilo države v času, ko je bil Paluckas premier. Zato so litovski organi pregona začeli preiskavo.
Paluckas, ki naj bi imel dva milijona evrov premoženja, je prevzel vodenje vlade po volitvah oktobra lani, ko je LSDP prvič po 30 letih dobila večino glasov, in sicer 19 odstotkov. Decembra je oblikovala vladno koalicijo s prav tako levosredinsko stranko okoljevarstvenikov V imenu Litve ter populistično-nacionalistično, občasno antisemitsko stranko Svit na Nemnu (slednje je ime reke), zaradi česar je bil Paluckas deležen ostrih kritik. Voditelj stranke V imenu Litve Saulius Skvernelis, ki je bil premier v letih 2016–2020, je v sredo zagrozil, da bodo zapustili vlado, če Paluckas ne odstopi.
Ni plačal kazni in ni šel za rešetke
Paluckasov odstop najbrž vseeno pomeni konec koalicije. Brez njega jo bo težko obdržati skupaj, novo pa tudi težko sestaviti. V 141-članskem parlamentu je šest strank, največ poslancev ima LSDP, 52.
Paluckas je sicer že bil kaznovan z denarno kaznijo in zaporom, in sicer leta 2012, ko je zlorabil položaj direktorja vilenske mestne uprave in v nasprotju z zakonom dal prednost podjetju, ki je za deratizacijo ponudilo najvišjo ceno. Preiskovalni novinarji so v zadnjih tednih odkrili, da globe v višini 16.500 evrov ni nikoli plačal, izognil se je tudi dvema letoma zapora. Sam trdi, da ni kriv in da gre za napade političnih nasprotnikov.
Do odstopa premierja je prišlo nekaj tednov pred skupnimi vojaškimi vajami Rusije in Belorusije, dveh sovražnih sosed. Maja je Litva začela sodni postopek proti Belorusiji na meddržavnem sodišču z obtožbo, da Minsk načrtno pošilja množice nezakonitih migrantov v Litvo s ciljem, da jo notranje destabilizira. Obstaja tudi nevarnost vojaške agresije. Maja se je Paluckasova vlada tako odločila, da bo v naslednjih desetih letih namenila kar 1,1 milijarde evrov za zaščito meja z Rusijo in Belorusijo, od tega 800 milijonov evrov za protitankovske mine. Gre za velikanski vsoti za državo, ki ima 3 milijone prebivalcev in je revnejša od Slovenije. Januarja pa je vlada napovedala, da bo v letih 2026–2030 vojaški proračun znašal od 5 do 6 odstotkov BDP.
