Kljub ostrim kritikam po sredini potrditvi neobvezujoče resolucije, ki vlado poziva k vzpostavitvi trajnega nadzora na meji in zavrnitvam migrantov na nemških mejah, je krščanska demokracija še drugič v tem tednu skorajda močno načela požarni zid v Nemčiji. Tamkajšnji parlament je bil z vprašanjem migracij danes vnovič prostor ostre predvolilne kampanje. Krščanski demokrati (CDU/CSU), skrajni desničarji AfD, liberalci FDP in skrajno levo gibanje Sahre Wagenknecht (BSW) so na predlog kanclerskega kandidata CDU/CSU Friedricha Merza hoteli izglasovati zakon, ki med drugim zaostruje eno izmed temeljnih pravic upravičencev subsidiarne zaščite. S prepovedjo preselitve družin upravičencev subsidiarne zaščite naj bi Nemčijo naredilo manj privlačno za priseljevanje.
Številne kritike Merza
Toda računi se Merzu niso izšli. Skupina strank je imela teoretično dovolj glasov za potrditev zakona, a očitno vsi od njih zakona niso podprli. Tako niso uspeli sprejeti zakona za omejitev dotoka migrantov, s katerim bi prepovedali združitev družin prosilcem za azil, ki jim je bila v Nemčiji odobrena subsidiarna (netrajna) zaščita. Ta pravica je bila začasno ukinjena med najbolj obremenjenimi migracijskimi leti 2016 do 2018, ko je bilo v Nemčijo vsak mesec dovoljeno pripotovati zgolj tisoč sorodnikom upravičencev do subsidiarne zaščite. Več pristojnosti na železniških postajah v Nemčiji bi z zakonom dobila tudi policija. Obetalo se je namreč, da bi v prihodnje lahko policisti tudi sami vložili prošnje za pridržanje in pripor, da bi zagotovili izgon tujcev, ki nimajo dovoljenja za bivanje v Nemčiji.
Z danes zavrnjenim zakonom je tako prišlo do političnega preobrata potem, ko je po neobvezujoči resoluciji v sredo završalo v nemški družbi. V močno čustveni razpravi v bundestagu so se sicer pojavljali podobni argumenti kot pred dvema dnevoma pri vprašanju potrjevanja resolucij z zaostrenimi protimigracijskimi zahtevami do vlade. Razlika je bila le v političnem ozračju v državi. Proti CDU/CSU so se zaradi načenjanja »požarnega zidu« nesodelovanja s skrajno desnico, zvrstili protesti po državi. Ostro se je proti lastni stranki v redkem odzivu obrnila tudi nekdanja kanclerka Angela Merkel, celo nekdanji preživeli holokavsta 99-letni Albrecht Weinberg je v znak protesta napovedal vrnitev svojega državnega odlikovanja - zveznega križa za zasluge.
Poskus v zadnjem trenutku
Preden je v bundestagu nato prišlo do glasovanja, je Friedrich Merz vse stranke sredine – SPD, Zelene in FDP– povabil na pogovore. Vodja FDP Christian Lindner je zagovarjal oblikovanje takšne rešitve, da zakona ne bi podprla AfD. Merz je vztrajal pri odločanju in želel, da bi SPD in Zeleni njegov zakon podprli. A dogovora glede morebitnega kompromisa po večurnem posvetovanju niso našli. SPD in Zeleni so svarili pred posledicami za Nemčijo, če bo zakon potrjen. Merza so pozivali, naj ga umakne. Vnovično vrnitev zakona v notranjepolitični odbor parlamenta so predlagali tudi sami, to idejo je v dopoldanskih urah podpirala tudi FDP. A krščanski demokrati so vztrajali pri glasovanju in ga izgubili.
