Na predvečer prve obletnice začetka vojne v Ukrajini je napadena država v generalni skupščini OZN dobila majhno uteho s sprejetjem resolucije (v obravnavo jo je predložilo 57 držav, tudi Slovenija), ki poziva k nujnosti doseganja čimprejšnjega, celovitega, pravičnega in trajnega miru v Ukrajini po načelih ustanovne listine Združenih narodov. Resolucija vnovič tudi priznava ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine ter poziva Rusijo k takojšnjemu, popolnemu in brezpogojnemu umiku z ukrajinskega ozemlja. Za resolucijo je glasovalo 141 držav, proti njej jih je bilo 7 (Rusija, Belorusija, Severna Koreja, Eritreja, Mali, Sirija in Nikaragva), vzdržalo pa se je 32 držav. Za primerjavo: zadnjo resolucijo o obsodbi ruske pripojitve štirih ukrajinskih regij je podprlo 143 držav.
Zasedanja se je udeležilo več zunanjih ministrov EU, ki so v generalni skupščini podobno kot generalni sekretar OZN Antonio Guterres opozarjali na nujnost sklepanja miru po letu dni vojne v Ukrajini, vendar so tudi dodali, da mora to biti pravičen mir. Takšno stališče je zavzela tudi zunanja ministrica Tanja Fajon.
Poslanci dume slišali kritike
Malce zadoščenja je Ukrajina dobila tudi na včerajšnjem prvem dnevu zasedanja parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), enega zadnjih mednarodnih forumov, ki je bil že pred vojno v Ukrajini stičišče zahodnih držav in Rusije. Čeprav zasedanja parlamentarne skupščine načeloma niso zelo medijsko odmevna, je bilo letos povsem drugače. Tako zaradi letošnje teme – leto dni trajajoče vojne v Ukrajini, ki je razumljivo največji izziv za evropsko varnostno arhitekturo, kot tudi zaradi odločitve Avstrije, da ruskim udeležencem zasedanja izda vizume za vstop v državo.
Uradni Dunaj se je zaradi tega moral opravičevati, proti izdaji vizumov so v pismu gostiteljico urada OVSE na Dunaju pozivale tudi delegacije dvajsetih držav, med njimi tudi slovenska. Toda avstrijske oblasti so vztrajale pri tem, da so dolžne izdati vizume diplomatom, ki prihajajo na zasedanja mednarodnih organizacij na Dunaju. Prav to vztrajanje pa je slednjič od udeležbe odvrnilo ukrajinsko in litovsko delegacijo.
Devet ruskih delegatov iz ruskega parlamenta dume (šest od njih so doletele sankcije EU) je moralo na zasedanju parlamentarne skupščine prisluhniti številnim kritikam na račun Rusije. S kritiko je pričela že predsednica parlamentarne skupščine, švedska poslanka Margareta Cederfelt, ki je dejala, da nekateri izmed delegatov v dvorani podpirajo in pomagajo pri izvajanju agresije. Še pred začetkom zasedanja je dejala, da ne bo dovolila, da ruska delegacija zasedanje izkoristi za svojo propagando. Ko je spregovoril eden od ruskih predstavnikov Vladimir Džabarov, se je dvorana hitro izpraznila – zapustilo jo je več kot sto delegatov. Več neruskih delegatov je bilo med svojimi govori ogrnjenih v ukrajinsko zastavo, slovaški delegat pa je prebral sporočilo ukrajinske delegacije.
