Največje mesto na zahodu Ukrajine Lviv je bilo v soboto tarča ruskega raketnega napada, v katerem so po navedbah ruskega obrambnega ministrstva zadeli skladišče goriva, skladišče raketnih izstrelkov in objekt za modernizacijo vojaških sistemov. Po navedbah lokalnih oblasti je bilo ranjenih pet ljudi. Napad se je zgodil dan zatem, ko je Rusija napovedala, da bo vojaške operacije osredotočila na vzhod Ukrajine, čeprav je dodala, da se bodo v večjih mestih tudi nadaljevale, pri čemer pa v Lvivu v primerjavi s Kijevom, Harkivom, zdaj obkoljenim Černigovom in drugimi mesti doslej niso videli ruskih vojakov niti od daleč. Lviv je bil nazadnje tarča ruskega napada 18. marca, ko so rakete padle na letališče.
Macron posredno kritiziral Bidna
Župan Lviva, ki leži blizu meje s Poljsko, Maksim Kozicki je našel drugačen razlog za ruski napad na njegovo mesto z raketami, izstreljenimi iz stotine kilometrov oddaljenega Sevastopola. Dejal je, da »hoče agresor reči 'živjo'« ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu, ki je bil v soboto na Poljskem in obiskal ukrajinske begunce v Rzeszowu, ki je od meje oddaljen dobrih osemdeset kilometrov, toliko kot Lviv na ukrajinski strani. Biden se je potem vrnil v Varšavo in tam poskrbel za to, da je Bela hiša spet hitela pojasnjevati njegove izjave. Najprej je ob bežnem srečanju z novinarji dejal, da je ruski predsednik Vladimir Putin »mesar,« nato pa dolg in odmeven nagovor v Varšavi končal z besedami, za katere se zdi, da jih je v vnaprej napisanem govoru dodal sam: »Za božjo voljo, ta človek ne more ostati na oblasti.«
To je bilo mogoče razumeti kot poziv k zamenjavi oblasti v Rusiji in kot zmanjševanje manevrskega prostora diplomaciji in naporom za končanje vojne (nov krog pogovorov ruske in ukrajinske strani bo danes v Turčiji). Podobno je ocenil francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je v stiku s Putinom. Z njim bo spet govoril v prihodnjih dneh, cilj teh pogovorov pa je prekinitev ognja in nato ruski umik, pravi Macron.
Kremelj se je na izjave Bidna odzval z besedami, da bodo o tem, kdo vodi Rusijo, odločali Rusi. Bela hiša pa je potem pojasnjevala, da je Biden mislil na to, da Putinu ne smejo dovoliti, da bi vladal ruskim sosedam. V ZDA, kjer se predsednik sooča z rekordno nizko podporo javnosti in ga je v teh dneh spet kritiziral tudi njegov predhodnik Donald Trump, je demokratski senator Mark Warner Bidna vzel v bran z izjavo, da si »samo en posameznik v Evropi prizadeva za spremembo režima, in sicer Vladimir Putin v Ukrajini«.
Sum korejskega scenarija
Po dobrem mesecu dni vojne je veliko ugibanja o poti naprej. Ruski napovedi, da se bo osredotočila na vzhodnoukrajinski separatistični regiji Lugansk in Doneck, vsi ne verjamejo, čeprav je bolj ali manj jasno, da so prvotni cilji o hitri zmagi padli v vodo. Rusija po navedbah operativnega štaba ukrajinske vojske umika enote v Belorusijo in se sooča s hudimi težavami oskrbovalnih poti. Ukrajinska vojska je ponekod prešla v protiofenzivo, zlasti v okolici Harkiva in Sumija na severovzhodu blizu meje z Rusijo.
Vodja ukrajinske vojaške obveščevalne službe Kirilo Budanov je ocenil, da hoče Rusija zdaj razdeliti Ukrajino na pol po korejskem vzoru z vzpostavitvijo demarkacijske linije. Že pred vojno, ko se je o Putinovih namerah šele ugibalo, je bila ena od teorij, da bi ruska vojska morda zavzela ozemlje vzhodno od reke Dneper, ki teče od Kijeva na severu do Hersona pri Črnem morju, kar predstavlja slabo polovico ozemlja države. V vzhodnoukrajinski samooklicani Ljudski republiki Lugansk, ki jo je Moskva skupaj s samooklicano regijo Doneck priznala tri dni pred začetkom vojne, pa so sporočili, da bi lahko kmalu organizirali referendum o priključitvi Rusiji. V Kijevu pravijo, da bi bile to nične poteze.
