Pot brexitu je tlakoval referendum leta 2016, na katerem je za izstop iz EU glasovalo 52 odstotkov volivcev, proti pa 48 odstotkov. Rezultat je poskrbel za šok tako v EU kot v Združenem kraljestvu, kjer je veliko volivcev ostalo doma, saj enostavno niso verjeli, da se kaj takega lahko zgodi. Britanija je unijo po 47 letih članstva kot prva članica uradno zapustila 31. januarja 2020 opolnoči.
Strani sta nato začeli pogajanja o prihodnjih odnosih, ki so se zaključila 24. decembra 2020 s sklenitvijo sporazuma o trgovini in sodelovanju. Združeno kraljestvo je šele z začetkom leta 2021 z izstopom iz carinske unije in enotnega trga dokončno zapustilo EU. To je prineslo številne spremembe, med drugim pri potovanjih, priseljevanju, študiju in tudi trgovini.
Slaba odločitev za britansko gospodarstvo
Posledice ločitve sta v naslednjih letih občutili obe strani. S številnimi ovirami so se med drugim soočala britanska podjetja, ki izvažajo proizvode v EU. Ta so bila med drugim zaradi veliko več birokracije poleg sektorjev storitev in bančništva med področji, ki so v Združenem kraljestvu najbolj občutila posledice, je za STA povedal analitik Peter Verovšek in dodal, da je je trenutno slabo gospodarsko stanje Združenega kraljestva vsaj deloma posledica brexita. Kot poročajo na BBC, je upad izvoda blaga v države EU padel za 30 odstotkov, se je pa nepričakovano povečal izvoz storitev. Dolgoročno naj bi Združeno kraljestvo izgubilo okoli 15 odstotkov izvoza zaradi brexita.
Poceni delavce iz EU nadomestili poceni delavci iz tretjih držav
Brexit je uspel v veliki meri tudi zaradi obljub o večjem nadzoru nad mejami in omejitvi pritoka tujih delavcev, predvsem iz vzhodnih držav Unije, denimo Poljske, Romunije, Bolgarije in drugih. To je se res zgodilo, vendar se je takoj pojavilo pomanjkanje delovne sile, zlasti v gostinstvu in kmetijstvu, kjer so dotlej računali na poceni delavce iz nekaterih evropskih držav, pa tudi v logistiki. Te zaposlene so tako nadomestili delavci iz t.i. tretjih držav. Velik upad je bil tudi na področju visokega šolstva, kjer je danes veliko manj evropskih študentov. Te prav tako nadomeščajo študentje iz tretjih držav, saj si univerze ne morejo privoščiti upada šolnin, s katerimi se financirajo.
Omejitve pri potovanju
EU za letos načrtuje uvedbo novega vhodnega sistema za nedržavljane EU, imenovanega EES, preko katerega se bodo ti morali vpisati za prihod v Unijo. To velja tudi za Britance. Prav tako bodo morali Britanci po novem za prihod v države Unije izpolniti še sistem ETIAS, ki ga bo letos uvedla EU in bo plačljiv. Podobno bo sicer veljalo za državljane EU, ki morajo dobiti dovoljenje za obisk Združenega kraljestva preko aplikacije ETA, ki je prav tako plačljivo.
Več suverenosti nad zakonodajo
Veliko negodovanje v času članstva v Uniji je bila za Britance skupna evropska zakonodaja in velik del kampanje za brexit je slonel na temu, da si povrnejo suverenost nad zakoni. BBC piše, da je Združeno kraljestvo dejansko ohranilo veliko večino vseh zakonov, ki jih je sprejelo v času članstva, povečini so odpravili določene nepomembne ali zastarele regulative. So pa za Otoku spremenili nekaj zakonodaje glede gensko spremenjenih rastlin, na področju vzreje živali in davščinah.
Povezovalna vojna v Ukrajini
So pa posledice brexita po mnenju Verovška manjše, kot bi pričakovali, in sicer zaradi vojne v Ukrajini in tesnega sodelovanja na področju varnosti. Meni še, da nekatere stranke v več državah tudi zaradi brexita danes manj omenjajo možnost izstopa. "S tega vidika se mi zdi, da je brexit nekako pokazal, koliko je članstvo vredno in kako težko je izstopiti," je dejal za STA. Nova laburistična vlada, ki je po 14 letih oblasti konservativcev prevzela položaj lansko poletje, sicer priznava škodo in napoveduje ukrepe. Premier Keir Starmer, ki sicer izključuje možnost vrnitve enotnega trga, carinske unije ali svobodnega gibanja, pa se zavzema za nov začetek v odnosih z EU.
