V Italiji je Pasolinijev umor, ki ga številni primerjajo z umorom nekdanjega italijanskega premiera Alda Mora leta 1978, ki so ga izvedle Rdeče brigade, ali mafijskima atentatoma na sodnika Giovannija Falcona in Paola Borsellina leta 1992, znova postal velika tema.
Kdo je pravi storilec?
V primeru Pasolinijevega umora še vedno nihče ne ve, kdo je dejansko stal za tem. Da je večkrat nagrajenega režiserja, ki je med drugim zaslovel s filmom 120 dni Sodome, v afektu umoril 17-letni prostitut Giuseppe Pelosi, verjame danes le še redko kdo. Obsodba domnevnega osamelega morilca, ki je zaradi bolezni umrl leta 2017, že velja za napačno, saj se je z leti nabralo preveč nasprotujočih se dejstev in novih dokazov. Pelosija so sicer zaradi umora obsodili na devet let in pol zapora.
Čeprav je sodišče na prvem sodnem procesu ugotovilo, da je Pelosi moral imeti sostorilce, so naslednje instance vztrajale na stališču, da je bil edini storilec. Kljub temu so se že takrat pojavila ugibanja, da je Pasolini umrl kot žrtev zarote. Najbolj znana italijanska novinarka in avtorica tistega časa Oriana Fallaci je kmalu po njegovi smrti objavila, da je režiserja ubila skupina fašističnih nasilnežev.
Val nasilja v Italiji
V 70. letih prejšnjega stoletja je Italijo dejansko pretresal val smrtonosnega političnega nasilja z leve in desne. In Pasolini, ki je bil od mladosti prepričan komunist, čeprav ga je stranka izključila iz svojih vrst zaradi njegove homoseksualnosti, je vedno znova javno izražal svoje mnenje o različnih političnih vprašanjih. Veljal je za neprijetnega intelektualca. Poleg tega je v tednih pred smrtjo za svoj roman Nafta raziskoval italijansko naftno industrijo.
Med kasnejšimi preiskavami umora so na dokaznem materialu našli DNK sledi najmanj petih moških, a so leta 2015 vse preiskave ponovno ustavili. In nazadnje je italijansko sodstvo marca 2023 zavrnilo zahtevo za ponovno odprtje primera, tako da je v današnjem času obveljalo, da je skorajda nemogoče, da bodo Pasolinijev umor kdajkoli razjasnili.
Na prizorišču umora enega največjih italijanskih intelektualcev 20. stoletja danes v Ostii blizu Rima na Pasolinija spominja literarni park in manjši spomenik kiparja Maria Rosatija.
