Romunsko ustavno sodišče je v petek, samo dva dni pred drugim krogom predsedniških volitev, zaradi ruskih manipulacij na tiktoku razveljavilo prvi krog, v katerem je 24. novembra nepričakovano zmagal nestrankarski proruski skrajni desničar Calin Georgescu, 62-letni agronom in nekdanji uslužbenec Združenih narodov, in sicer s 23 odstotki glasov. Druga je bila desnosredinska in proevropska Elena Lasconi, županja manjšega mesta, ki je dobila 19 odstotkov glasov. Izpadel pa je glavni favorit, socialdemokratski in proevropski premier Marcel Ciolacu.
Manipuliranje preko tiktoka
V dramatičnem petkovem sporočilu za javnost je ustavno sodišče razveljavilo »ves postopek izvolitve romunskega predsednika«, ker hoče »zagotoviti veljavnost in zakonitost« volitev. Ves postopek volitev bo torej treba ponoviti, tudi zbiranje podpisov, ki omogočajo kandidiranje.
Za ta radikalen poseg v volitve se je ustavno sodišče odločilo dva dni zatem, ko je predsednik Romunije Klaus Iohanis umaknil oznako tajnost z dokumentov državne varnostno-obveščevalne službe. Iz njih je mogoče razbrati, da je zaradi manipuliranja velikih razsežnosti na družabnem omrežju tiktok, ki ga uporablja 7 milijonov ali 35 odstotkov Romunov, 24. novembra veliko število volivcev glasovalo za Georgescuja.
Predsedniški kandidat, ki je bil še pred enim mesecem v Romuniji povsem neznan, je v nekaj tednih postal zvezda kitajskega družabnega omrežja tiktok. Lokalni vplivneži s tiktoka so prejemali visoke zneske za to, da so objavljali videe, ki pozivajo k udeležbi na volitvah, hkrati so morali povedati, kakšen bi lahko bil idealen kandidat. Ta opis je seveda ustrezal Georgescuju. Z lažnih računov je zatem prišla poplava komentarjev, ki so podpirali in hvalili Georgescuja. Podkupljeni vplivneži niso omenjali njegovega imena, a v komentarjih pod njihovimi videi je bila množica sporočil v prid Georgescuju. Celo pod videi drugih predsedniških kandidatov je tretjina komentarjev podpirala Georgescuja. Veliko pove dejstvo, da oktobra v anketah nikoli ni imel več kot 2 odstotka podpore, v prvi polovici novembra pa ne več kot 6 odstotkov.
Pri izdelavi zmagovite strategije na tiktoku, ki je zahtevala tudi nekaj sto tisoč evrov denarja, je gotovo imela glavno vlogo pomembna država. Romunski obveščevalci dokazujejo s podobnostjo ruskega manipuliranja volitev preko družabnih omrežij v Ukrajini in Moldaviji pred nekaj leti, da gre za »agresivni hibridni napad« Putinove Rusije. V to je prepričan med drugim tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken. Gre za pomembno vprašanje, saj ima Romunija v času sedanje vojne v Ukrajini strateško lego. V Natu in EU ima namreč najdaljšo mejo z Ukrajino, dolga je 650 kilometrov.
Kakšna nevarnost je grozila?
Vsekakor bi Georgescu, če bi postal predsednik Romunije, oviral proevropsko in protirusko usmeritev vlade, ki dejansko vodi Romunijo. Na parlamentarnih volitvah pred enim tednom so absolutno večino dobile tri proevropske stranke, tri proruske stranke skrajne desnice pa 32 odstotkov glasov. V zahodnih državah upajo, da bodo uspešna koalicijska pogajanja treh proevropskih strank, ki izhajajo iz treh različnih svetovnih nazorov: socialdemokratskega, desno-konservativnega in sredinsko liberalnega.
Dobro bi bilo tudi, da bi na predsedniških volitvah zmagal proevropski kandidat ali proevropska kandidatka Lasconijeva, ki sicer nasprotuje razveljavitvi prvega kroga volitev. Meni, da bo povzročila še več družbenih napetosti kot doslej. V resnici bi zdaj lahko začeli Georgescujevi privrženci protestirati »proti zaroti« vladajoče elite, Georgescuju, ki že nastopa kot žrtev politikantskega sodstva, pa bi se podpora lahko še povečala.
V zadnjih dveh tednih so v Bukarešti predvsem mladi protestirali proti proruskemu Georgescuju, podpirali pa so evropske vrednote, Nato, EU in Lasconijevo kot proevropsko kandidatko drugega kroga. Bojijo se, da bo Romunija postala druga Belorusija.
